Peterle: Tajanijev govor je bil predvolilen

Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je z nedeljskim govorom razburil tako slovenski kot hrvaški politični vrh.
Objavljeno
13. februar 2019 06.00
Posodobljeno
13. februar 2019 08.08
Lojze Peterle FOTO: Uroš Hočevar/Delo
A. R.
A. R.
Slovenske evropske poslance smo prosili za komentar nastopa predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija v nedeljo v Bazovici in njegovega kasnejšega pojasnjevanja izjav. Vprašali smo jih še, ali bi Tajani moral zaradi tega moral odstopiti kot predsednik Evropskega parlamenta.

image
Tanja Fajon FOTO: Blaž Samec/Delo
Tanja Fajon (SD/S&D)

V pismu predsedniku EP Tajaniju sem že v ponedeljek izrazila globoko zaskrbljenost in obžalovala, da je zgodovinska dejstva potvaril in zlorabil za potrebe po prebujanju italijanskega patriotizma. Še več, ne le da je zadnji, ki si lahko privošči, da nastopa z jezikom revizionizma zgodovine, njegova nedopustna politična drža je bila hujša, kot je sovražni govor. V pismu sem mu posredovala tudi povezavo na poročilo mešane slovensko italijanske zgodovinsko kulturne komisije in ga opomnila, da se zgodovina ni začela z letom 1945 in da so bila ozemlja okoli Trsta in istrskega polotoka med prvo svetovno vojno okupirana s strani italijanskih fašistov in da je povsem nedopustno zanikanje , da je bil fašizem dejstvo, ki je imel za cilj uničenje slovenskega naroda. Opravičila Tajanija ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu ne morem sprejeti. Namesto, da bi se opravičil za besede, nam je očital, da smo ga narobe razumeli. To je nedopustno in sramota za prvega človeka kake od EU institucij, ki naj bi spodbujala temeljne pravice vseh Evropejcev. Vrh Socialnih demokratov je včeraj zahteval njegov odstop, sama sem to zahtevo nanj naslovila tudi drugi dan zasedanja in o tem obvestila tudi vodstvo svoje poslanske skupine S&D, potem ko je bilo jasno, da predsednik EP svojih besed ni obžaloval. Socialni demokrati bomo pri njegovem odstopu vztrajali.


image
Lojze Peterle FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Lojze Peterle (NSi/EPP)

Povejmo jasno in naravnost - Tajanijev govor ob bazoviških fojbah je bil predvolilen. Ne verjamem, da ga je  zaneslo, bilo je naciljano. Takih besed že dolgo nismo slišali. Ne gre samo za iredentistično poudarjene besede, gre za nastop italijanskega politika za avtoriteto predsednika Evropskega parlamenta. V Italiji so to doživeli kot glas iz Bruslja. Ko se spominjamo nesrečnih žrtev v bazoviških in drugih jamah, pred tem pa fašističnih žrtev Pinka Tomažiča in drugih primorskih domoljubov, Tigrovcev in drugih protifašističnih borcev, talcev, žrtev v Gonarsu in drugih koncentracijskih taboriščih (moj oče je bil na Rabu),...pa eksodusa Slovencev, ko je bilo Italiji po prvi svetovni vojni poklonjena tretjina slovenskega narodnega ozemlja, smo vedno čustveni. Čustvo ni problem, težava je v tem, če ne razlikujemo med pieteto in nacionalistično ideologijo ali ga instrumentaliziramo za politični interes. Da bi razvili odnos do preteklosti na čimbolj objektivni, resnicoljubni podlagi, sva se z nekdanjim italijanskim zunanjim ministrom Emiliom Colombom leta 1993 dogovorila za ustanovitev mešane zgodovinsko-kulturne komisije. Ta je po petdesetih sestankih enoznačno popisala okrog osemdeset let skupne zgodovine Italijanov in Slovencev. Jasno je povedala, kaj se dogajalo pod fašizmom, nacizmom in komunizmom. Povedala je tudi, kdo in zakaj leži v fojbah. To, strokovno, ne politično, poročilo pove, da se je pred fojbami zgodilo nasilje fašizma, in da se v fojbah ni zgodilo etnično ampak ideološko čiščenje. Pove tudi, da v njih ne ležijo samo Italijani, ampak tudi Slovenci, pa tudi, da je prišlo po vzpostavitvi komunizma v Jugoslaviji tudi do slovenskega dela istrskega oziroma primorskega eksodusa. To poročilo je nastalo z namero, da politika na njegovi podlagi opravi spravna dejanja. Tajanijev govor je šel, žal, stran od tega izhodišča - tudi v načelnem odnosu do totalitarizmov, saj pozna samo nacizem in komunizem - fašizma, pod katerim so Slovenci in Hrvati trpeli kot prvi neItalijani, ne pozna. Vsako ekskluzivistično spominjanje, ki ne upošteva celote zgodovinskega dogajanja in ni pietetno do vseh žrtev, nas vrača v čase ran, nacionalizma, hladne vojne in razdeljene Evrope. Natančno sem prebral Tajanijevo včerajšnje “opravičilo”, ki ga je povedal na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, v Strasbourgu po protestih slovenskih in hrvaških poslank in poslancev. Ne morem ga sprejeti, kljub temu, da je v njem priznal tudi slovenske in hrvaške žrtve, ker se ni opravičil za svoje besede, ampak za napačne razlage (»my words have been misinterpreted«). Ne njegov govor, ne na pol opravičilo ne moreta prispevati k miru . Gospoda Tajanija pozivam, da se v svojstvu predsednika Evropskega parlamenta, ali v kateremkoli drugem svojstvu v bodoče vzdrži takih nastopov. Italija nima od leta 1991 za sosedo več komunistične Jugoslavije, ampak suvereno, demokratično in evropsko Slovenijo, ki jo je priznala in z njo notificirala sporazume, ki jih je sklenila z Jugoslavijo. Leta 2004 smo na Matajurju in v dveh Goricah s pogledom v skupno prihodnost Italijani in Slovenci praznovali vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Od takrat smo eni in drugi zavezani skupnim vrednotam in načelom, tudi evropskemu odnosu do totalitarizmov in zgodovinskega spomina. Želim si, da gradimo naše odnose na tej podlagi in v duhu prej omenjenega poročila, ki “prinaša spoznanje, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti.”
 


image
Igor Šoltes FOTO: Jure Eržen/Delo
Igor Šoltes (Lista dr. Igorja Šoltesa/Zeleni – EFA)

Salvini se v izjavah na Bazovici in kasnejšemu komentarju slovenskih odzivov nanje ni izneveril svoji tradiciji hujskaškega in slabo razgledanega politika, ki ne razume dobro, da je sožitje med narodi temelj miru in napredka. Tozadevno me ni presenetil. Me je pa presenetil predsednik Evropskega parlamenta Tajani, ki se pri svojem delu na tej funkciji pogosto sklicuje na evropske vrednote in poziva k njim. To, kar je vzklikal na kraju, ki zasluži spoštljivost, sočutje in dostojnost, kaže, da je pripravljen pozabiti na vse evropske vrednote, ko je v igri nabiranje predvolilnih točk na domačih tleh. Samo upam pa, da je za tem, kar je govoril, ni še česa drugega, denimo ozemeljskih teženj. Žalostno in nevredno predsednika tako pomembne ustanove, kot je evropski parlament. Moral bi, a ne bo, zato se je o tem po svoje nepomembno spraševati. Bolj je pomembno razmisliti, kako preprečiti, da politiki s tako izpričano neprimernim ravnanjem ne bi več zasedali najpomembnejših funkcij na evropski ravni.


image
Ivo Vajgl FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo
Ivo Vajgl (Desus/Alde)

Tajanijevo ponedeljkovo pojasnilo njegovih nezaslišanih izjav na slovesnosti v Bazovici ni drugega kot poskus pomiritve burnih odzivov politike in javnosti, predvsem slovenske in hrvaške. Tajani, član stranke Silvija Berlusconija, ki bo nastopil na letošnjih evropskih volitvah, je očitno zakorakal v volilno kampanjo in računa na glasove tistih italijanskih volivcev, ki so nepoučeni o dogajanjih pred, med in po drugi svetovni vojni, in ki nočejo niti slišati o zločinih fašistične Italije v državah, ki so jih kot vazali nacistične Nemčije okupirali. Za stanje duha v Evropski uniji, ko se povezujejo neofašisti s ksenofobi, rasisti in anti-semiti v številnih evropskih državah, si zasluži pozornost tudi odziv desnice v Sloveniji. Tajani bi zaradi takšnih izjav lahko odstopil, vendar zagotovo ne bo.


image
Franc Bogovič FOTO: Leon Vidic/Delo
Franc Bogovič (SLS/EPP)

Glede izjav predsednika EP Tajanija sem protestiral že na ponedeljkovem sestanku poslanske skupine EPP, kot tudi takoj v uvodu plenarnega zasedanja EP v neposredni razpravi z njim. Po njegovi pojasnitvi izjave sem mu povedal, da je bila uporaba besed kot so »italijanska Istra, italijanska Dalmacija« povsem nesprejemljiva in da zahtevam dodatno pojasnilo in opravičilo. Preglobok je še spomin na grozote fašističnega režima v okupiranem delu Slovenije in Hrvaške po 1. svetovni vojni, zato so bile izrečene besede predsednika Evropskega parlamenta nesprejemljive. To vprašanje sem izpostavil tudi na današnji seji Poslanske skupine EPP Group, ko bo prisoten tudi predsednik EPP Group Manfred Weber. V luči majskih volitev mora Evropska ljudska stranka kot graditeljica sodobne in povezane Evropske unije zelo jasno obsoditi kakršnekoli težnje po vračanju v krvavo zgodovino nacizma, fašizma in tudi komunizma. Predsednik EP Antonio Tajani je v ponedeljek pojasnil svojo izjavo, kar sem kot gesto pozdravil, nisem pa sprejel njegovega nedvoumnega opravičila, ker ga ni bilo. Ne pričakujem njegovega odstopa, pričakujem pa še jasna ter podrobnejša pojasnila in njegovo nedvoumno opravičilo, ne le, da je bil napačno razumljen. Kot predsednik EP mora biti zgled za celotno EU, kako se pietetno pokloniti vsem žrtvam 2. svetovne vojne in brez izpostavljanja kakršnihkoli nacionalnih radikalnih stališč glede polpretekle zgodovine, ki jim ni mesto v  novodobni Evropi.


Romana Tomc, Patricija Šulin, Milan Zver (SDS/EPP)

Evropski poslanci iz vrst SDS Patricija Šulin, Romana Tomc in dr. Milan Zver spoštujemo nedavni poklon italijanske politike žrtvam revolucionarnega komunističnega nasilja. Strpna in k spravi ter miru usmerjena politika bi morala z enakimi vatli meriti tudi žrtve, ki so jih pobili tudi fašisti, na primer v okupiranem delu Slovenije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ob izjavi predsednika Evropskega predsednika Antonia Tajanija (»viva l'Istria Italiana...«), bi povzeli odziv predsednika SDS Janeza Janše, da je Istra toliko italijanska kot je Furlanija-Julijska krajina slovenska. Slovenski evropski poslanci iz vrst SDS smo zaskrbljeni nad včerajšnjo izjavo predsednika Evropskega parlamenta. Nanjo smo kritično reagirali tudi na politični skupini ELS. Danes smo sprejeli njegova pojasnila in opravičila ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu, v katerih zatrjuje, da njegova izjava nikakor ne more biti razumljena kot nacionalistična ter dodaja, da se je vedno zavzemal za sožitje Italijanov, Hrvatov in Slovencev.