Evakuacija ljudi iz Gaze ni več stvar izbire, ampak nuja

»Tukaj pogosto rečemo, da je čas denar. Za ljudi v Gazi pa čas ni nič drugega kot prelivanje krvi,« opozarja Amir Ayman, Palestinec, ki je v Sloveniji od leta 2021 in skupaj z več kot 35 organizacijami in kolektivi poziva vlado, naj omogoči varne in zakonite poti njihovih svojcev in drugih, ki imajo vez z državo zaradi izobraževanja, dela ali zdravljenja. V peticiji, ki jo je mogoče podpisati do konca oktobra, zahtevajo, da Slovenija prevzame moralno in pravno odgovornost, okrepi mehanizme za zdravstvene evakuacije in se pridruži evropskim shemam zaščite.

»V tej agresiji in genocidu nad Palestinci življenja ugašajo vsako sekundo. Evakuacija ni več stvar izbire, ampak nuja, brez nje bo še več trpljenja, še več izgub in še več krvi,« je utemeljil Amir Ayman, ki si prizadeva za prihod družine v Slovenijo. Prav tako Mohammed Alburai, ki ima status begunca: »Naše družine vsak dan doživljajo napade iz zraka, primanjkuje jim hrane in vode, doživljajo kolaps zdravstvenega sistema. Živijo v nenehnem strahu. Zaslužijo si varnost in dostojanstvo. Ne prosimo za privilegije, prosimo za humanost.«

Peticija, ki jo bodo konec oktobra izročili predsedniku vlade, je po besedah Nataše Posel, direktorice Amnesty International Slovenija, poziv k spoštovanju mednarodnega prava in k človečnosti, da država v času genocida omogoči najbolj temeljno pravico, da reši življenja.

»Ti ljudje ne potrebujejo miloščine, ne potrebujejo izjem ali uslug, želijo si zgolj živeti, predvsem želijo živeti v svoji domovini, v Palestini, in vsi imajo ter bodo za vedno imeli pravico do vrnitve. Danes tu govorimo o ljudeh, ki so s Slovenijo že zdaj povezani, in vse, kar potrebujejo, je delujoč sistem uresničevanja človekovih pravic, ki mu je Slovenija zavezana, sistem, ki brez finančne diskriminacije omogoča združevanje družin, ki ponuja nediskriminatorne možnosti študija in dela v Sloveniji brez neprenosljivih birokratskih ovir, in delujoč ter vsem dostopen sistem zdravstvenih evakuacij,« je navedla Nataša Posel.

Maja Ladić z Mirovnega inštituta je spomnila, da ima Slovenija že kar nekaj izkušenj na tem področju: »V zadnjih letih je bilo izvedenih že več programov premestitve in preselitve beguncev iz Italije, Grčije, Turčije, evakuacija iz Afganistana, repatriacija potomcev Slovencev iz Venezuele, posebni študijski program za podiplomske študente begunce, ki se je začel letos, humanitarno-zdravstveni programi za zdravljenje otrok iz Palestine na URI Soča, v zadnjem letu tudi že evakuacija družine iz Gaze. Očitno se da, potrebna je samo še odločna politična volja.«

Med tistimi, ki prosijo, naj jih rešijo iz Gaze, so otroci, ki so se med letoma 2009 in 2019 zdravili v Sloveniji, a jim, po besedah Ratka Stojiljkovića, ki je kot prostovoljec delal z njimi, tedaj ni bil omogočen azil.

Z ustrezno logistično podporo

Slovenija je do 31. avgusta status begunca po ženevski konvenciji priznala 42 državljanom Palestine, od tega desetim v letu 2025. Poleg njih ima 34 državljanov Palestine dovoljenje za stalno bivanje in deset začasno dovoljenje. Koliko od teh je študentov, vpisanih na fakultete, nam ni uspelo izvedeti. Že maja pa je senat Univerze v Ljubljani sprejel sklep, da univerza že nudi in bo v okviru svojih zmožnosti še nudila vso potrebno pomoč študentom in kolegom s palestinskih zasedenih ozemelj, ki tu študirajo ali si to želijo. Vlado pa so pozvali k vzpostavitvi štipendijskega sklada za palestinske študente, ki bi želeli študirati na ljubljanski univerzi.

Za odziv na peticijo za evakuacije smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve. Odgovorili so nam, da je več tako imenovanih varnih poti za zakonit dostop do Slovenije, med njimi dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine ali zaradi interesa Republike Slovenije, pa tudi instrument preselitve, ki pa zaradi trajanja postopkov ni primeren za reševanje situacij posameznikov, ki so na kriznih žariščih.

»Za združitev družine zakonodaja predvideva več možnosti, ki so odvisne od statusa, ki ga ima v Sloveniji tujec, ki želi združiti družino. Pogoj za to je verodostojno ugotovljen obstoj družinskih vezi v izvorni državi,« so navedli.

Pobudo za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi interesa Slovenije lahko poda katerokoli ministrstvo ali drug državni organ, sklep o obstoju interesa pa sprejme vlada.

»Izvedba zakonitih poti iz kriznih žarišč je povezana s številnimi praktičnimi izzivi tako pri izvedbi postopka izdaje dovoljenja za prebivanje kot tudi pri dejanski preselitvi ljudi s tega območja. Pogoji, kot so predpisani v zakonodaji, so namreč tam zaradi zagotovitve pravilne identifikacije tujca, s čimer se omogoči tudi varnostno preverjanje, ter zagotovitve, da bodo tujci po prihodu v Slovenijo lahko normalno živeli (vključno z razpolaganjem z zadostnimi finančnimi sredstvi, kar je načeloma breme tujca oziroma tistega, ki združuje družino). Velik praktični izziv sta tudi lociranje tujca in preselitev iz kriznega žarišča, za kar sta potrebna velik diplomatski angažma in ustrezna logistična podpora,« so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Nevladne organizacije se med drugim zavzemajo za to, da bi država v teh primerih umaknila pogoj izkaza zadostnih sredstev, ki sicer velja, če želi kdo pridobiti dovoljenje za bivanje za svojca iz tujine oziroma da bi ta po prihodu pridobil status mednarodne zaščite.