Pingpong med ustavnim in vrhovnim sodiščem

Ljubljana – Da bi vrhovno sodišče samo spremenilo odločitev volivcev na referendumu o zakonu o drugem tiru, si je težko predstavljati. Nekoč si je to privoščilo ustavno sodišče ob razlagi izida referenduma o volilnih sistemih, pa se ni dobro izteklo - niti za ustavno sodišče.

V tem je iskati tudi enega od razlogov, da je ustavno sodišče (US) breme posledic morebitne razveljavitve referendumskih izidov o drugem tiru ob vloženi pritožbi Vilija Kovačiča preložilo na vrhovno sodišče, ocenjuje nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Da bi lahko vrhovno sodišče »reinterpretiralo« izid referenduma, je sicer ena od treh poti (poleg zavrnitve pritožbe Vilija Kovačiča, kar pomeni, da izid septembrskega referenduma o drugem tiru velja, ali pa ugotovitve, da je bilo v referendumskem postopku toliko nepravilnosti, da je treba izpeljati nov referendum), ki jo je vrhovnemu sodišču nakazalo US. Ali bo to šlo po njej, ni mogoče napovedati.

Kritiko neodločanja US in preložitev odgovornosti na vrhovno sodišče je v pritrdilnem ločenem mnenju sicer izpostavil ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki meni, da je US s tem, ko je odločanje vrnilo vrhovnemu sodišču, odigralo pingpong in samo »izvotlilo pravico tistih, ki so na referendumu glasovali bodisi za bodisi proti zakonu.«

Ustavno čisti referendumi

Vseh razsežnosti odločitve US ni mogoče napovedati, ena od dilem je, kaj ta pomeni za referendume, ki bi bili izpeljani še preden bo državni zbor v skladu z odločitvijo US sprejel nov zakon o referendumu in ljudski iniciativi, kar mora storiti v letu dni.

Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete je prepričan, da je mogoče že zdaj veljavni zakon razlagati na ustavno skladen način in da bi bila lahko izvedba morebitnih novih referendumov - tudi o drugem tiru - povsem »ustavno čista«. Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi sta postavila visoke standarde, zavezujoče tudi za Slovenijo, kdaj so volitve »svobodne in poštene« in takšne so takrat, »kadar so vrata sodišča odprta za volilne spore. Doslej so bila pri nas skorajda zaprta,« meni Toplak. Zato je prav, da je odločitev na vrhovnem sodišču, saj bosta lahko obe stranki predstavili stališča, odprta vprašanja konkretnega spora lahko vrhovno sodišče bolje razreši kot ustavno.

Ko šteje vsak glas

Ali lahko odločitev US pripelje do razlag, ki bi vplivale na legitimnost letošnjih parlamentarnih in lokalnih volitev? Jurij Toplak vidi težavo. »Državni zbor je le deloma uresničil odločbo US o dostopnosti volišč in prilagojenih glasovnic. Državna volilna komisija bi lahko sledila odločbi v celoti in omogočila dostopnost ter tajno in osebno glasovanje vsem invalidom, a tega ne stori. Če več sto volivcev invalidov ne bo moglo osebno in tajno glasovati, lahko to odločilno vpliva na izid volitvah, saj tam odloča vsak glas. Če zapremo vrata sodišča ali če sodišče kljub nepravilnostim potrjuje rezultat, s tem volitve ne postanejo poštene. Standardi poštenih volitev so jasni in na državnih organih je, da pripravijo volitve tako, da tem standardom sledijo.«