Piran bo kandidiral za kulturno prestolnico Evrope

Po Ljubljani, Kranju, Novi Gorici in Ptuju zdaj še Piran v boj za prestolnico kulture. Kraševci in Istrani zahtevajo pomoč države za normalno preskrbo z vodo.

Objavljeno
12. junij 2019 06.00
Posodobljeno
12. junij 2019 09.04
Pred Piranom FOTO: Igor Mali
Koper – Piranska občina bo skupaj z vsaj tremi občinami slovenske Istre in s še po eno iz hrvaškega ter italijanskega zamejstva kandidirala za Evropsko prestolnico kulture 2025. To so se včeraj dogovorili štirje župani slovenske Istre na svojem rednem mesečnem srečanju. Tako bo Piran po Novi Gorici, Kranju, Ptuju in Ljubljani, najverjetnejši peti kandidat za prestižni naslov evropske prestolnice kulture iz Slovenije.

image
Piran bi lahko postal prestolnica kulture 2025. FOTO: Jure Eržen/Delo


»Načrtujemo, da bi že v naslednjem tednu podpisali pismo o nameri. Ta čas bomo določili, kdo naj bi bili nosilci najpomembnejših nalog, ustanovili bi radi ožjo in širšo strokovno skupino. Prva bi pripravila vlogo za kandidaturo, njen širši del pa bi jo vsebinsko dopolnjeval, ki bi morala biti vložena dokonca leta,« je načrt piranske občine po sestanku županov novinarjem sporočil koprski župan Aleš Bržan. Kandidatura bo morala biti vložena do konca leta, komisija bi že februarja 2020 prišla v slovensko Istro, da bi preverila pripravljenost Pirana in partnerskih mest (pa tudi vseh ostalih slovenskih mest) na kandidaturo.

Koper je za prestolnico kulture neuspešno kandidiral leta 2007 (za leto 2012), ko je zmagal Maribor. Seveda nameravajo sedanji pobudniki v dobršni meri uporabiti izkušnje tedanje neuspešne koprske in uspešne mariborske kandidature. Novinarka in nekdanja direktorica Pomorskega muzeja Piran Martina Gamboz, ki je nosilka pobude, je izrazila upanje, da bodo kljub relativno poznim pripravam na kandidaturo uspeli združiti sile, ki kaj pomenijo na področju kulture. Nastopiti nameravajo kot skupno obalno območje, ki je uspelo po drugi svetovni vojni in ob nelahki zgodovini povezati istrske kraje v sodobno evropsko identiteto, ki predstavlja uspešen novodoben eksperiment povezovanja kulturnih različnosti, ki je sicer zgodovinski temelj tega okolja. Pri tem računajo na podporo takih partnerskih mest, kot sta Umag ali morda celo Trst.


Obalni župani podprli kraške za skupno pot do vode


Štiri obalne župane pa je obiskalo šest županov kraških in ene notranjske občine, ki so predlagali, da bi se ponovno lotili projekta skupnega iskanja vodnega vira in izboljšanja vodne oskrbe. »Vsi se zavedamo, kako nujen je projekt ureditve oskrbe z vodo, zato bomo vladi in državnemu zboru napisali pismo, v katerem bomo zahtevali začetek postopkov za potrebno dograditev vodooskrbe. To moramo narediti, saj vode ni niti za prebivalce dovolj, kaj šele za obiskovalce teh krajev,« je dejal koprski župan Aleš Bržan.

Območje slovenske Istre (92.000 prebivalcev in skoraj 30.000 namestitvenih kapacitet za turiste) je najbolj problematično v državi po zagotavljanju vodnih virov. V sušnih poletjih je v celoti odvisno od oskrbe iz hrvaške Istre. V štirih obalnih občinah so prepričani, da je pravica do pitne vode temeljna ustavna pravica, ki bi jo morala pomagati zagotoviti država, medtem, ko na ministrstvu za okolje in prostor to zanikajo in pravijo, da je vodoskrba izključno stvar občin.

Slovenska Istra je že večkrat iskala pot za rešitev problema. Nazadnje leta 2012, ko se povezali s petimi občinami s Krasa, a je bil projekt prezahteven, saj se je zapletlo že pri iskanju služnosti pri več kot 1500 lastnikih, razkropljenih po vsem svetu. Ker jim v dveh letih ni uspelo pripraviti dokumentov, so izgubili skoraj 50 milijonov evrov že zagotovljenih sredstev EU. Tokrat bodo od države zahtevali, da začne postopek priprave državnega prostorskega načrta, s katerim bi zgradili zajetje Padež (pritok Reke). Hkrati pa bi pomagali kraškim občinam, da dogradijo omrežje in črpališče Klariči v Brestovoci pri Komnu.