Pirančani bi črtali zaselke ob Dragonji

Bossman: Tako od nas zahteva vlada – Joras: Slovenija se odpoveduje svojemu ozemlju!

Objavljeno
01. junij 2018 12.20
Posodobljeno
01. junij 2018 09.42
Če se hočeta državi dogovoriti o meji, mora biti sprejet obojestranski sporazum, menijo nekateri pravniki. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Piran – Piranski svetniki so včeraj sklenili, da iz občinskega statuta še ne črtajo štirih spornih zaselkov ob Dragonji: Bužinov, Škodelinov, Mlinov in Škril, ampak o tem odločajo na naslednji seji sveta. »Črtanje zaselkov je zahtevalo ministrstvo za javno upravo,« je povedal župan Peter Bossman. Joško Joras, ki je pred enim mesecem že sprožil pobudo za oceno ustavnosti zakonov o urejanju meje s Hrvaško, je napovedal še eno ustavno pritožbo, če bodo zaselke res črtali iz statuta.

Z ministrstva za javno upravo so januarja občino obvestili, da je arbitražna razsodba uredila mejo med državama in da omenjeni štirje zaselki po tej razsodbi pripadajo Hrvaški. Sprememba zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je določila prehodno obdobje, v katerem mora občina svoje splošne akte uskladiti z zakonom, so odgovorili z ministrstva.
V drugih slovenskih občinah spornih zaselkov v zakonu ni bilo. Sprememba je zato nujna samo v primeru piranskega občinskega statuta. Piranska podžupanja Meira Hot nas je opozorila še, da prebivalci iz črtanih zaselkov ne bodo izgubili državljanskih in drugih pravic, ki jim pripadajo kot slovenskim državljanom, za kar je zaslužen prav paket zakonov, ki jih je v preteklih mesecih sprejela država. Ostajajo jim pravica do šolanja, zdravljenja, volilna pravica in podobno.
 

»Hrvaška vsiljuje mejo, ker nimamo sposobnih politikov«
 

Joško Joras je svetnike pozval, naj umaknejo točko z dnevnega reda seje sveta. »Arbitražne razsodbe nista sprejeli obe državi, kot je bilo predvideno, da bi bila lahko veljavna. Slovenija s to potezo nadaljuje več protipravnih in nezakoniti potez. Do zdaj je izvajala davčno in geodetsko pristojnost in še nekaj drugih (na primer naravovarstveno, kmetijsko-zemljiško). Zdaj pa bi opustili še te, da bi z enostranskimi potezami Hrvaško prisilili v priznanje arbitražne razsodbe. Kar zdaj počnejo z mano, bodo jutri z vsemi državljani. Vesoljna Slovenija je ob opuščanju pristojnosti na tem območju tiho. Arbitražna sodba ne govori o tem, da mora biti razmejitev natančno takšna, ampak pušča manevrski prostor, da bi se državi lahko dogovorili, kako bi življenjsko razdelili prostor med državama. Ker pa nimamo sposobnih politikov, nam Hrvati vsiljujejo takšno mejo,« pravi Joras.
 

Razmerje ostaja politični eksperiment
 

S pomočjo odvetniške pisarne Lucije Šikovec Ušaj je Joško Joras že 24. aprila vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o evidentiranju državne meje s Hrvaško. V pobudi opozarja, da sta se z arbitražnim sporazumom državi dogovorili, da arbitražno sodišče določi enako kopensko mejo, kot je bila med republikama pred osamosvojitvijo. Joras trdi, da je arbitražno sodišče kršilo navodilo obeh držav, da se mejo določi po stanju 25. 6. 1991.

Tudi občinski statut dokazuje, da so omenjeni zaselki slovenski. Joras poskuša na ustavnem sodišču spodbijati tudi arbitražno razsodbo. »Če bodo svetniki dokončno črtali štiri zaselke iz statuta, bom vložil ustavno presojo tudi na sklep občinskega sveta,« je dejal Joras, ki ne dvomi o tem, da pri tej pobudi izpolnjuje pravni interes in da je izčrpal vsa druga pravna sredstva. Kdaj bo sodišče obravnavalo njegove pritožbe, je stvar sodnikov, nam je odgovoril Sebastian Nerad z ustavnega sodišča. Za komentar smo vprašali več strokovnjakov mednarodnega prava, vendar nam je odgovoril samo eden, ki pa ni želel biti imenovan: »Tak sklep ni v korist slovenski državi. Če se hočeta državi dogovoriti o meji, mora biti sprejet obojestranski sporazum. In če ta nekoč bo, bo morda lahko tudi nekoliko drugačen od tega, kar je določila arbitraža. Še posebno pa bi se zapletlo, če Slovenija niti s tožbo ne bi bila uspešna. Zato hitenje s takšnimi enostranskimi dejanji ni povsem razumljivo,« je dejal profesor in ugledni strokovnjak mednarodnega prava.
Bužini, Škodelini, Mlini in Škrile po arbitraži pripadajo Hrvaški.
Joras: 24. aprila vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o meji s Hrvaško.
Občinski statut dokazuje, da so zaselki slovenski.