Pivčeva napoveduje zakon o povečanju samooskrbe s hrano
Ukrepi za podporo investicij se selijo v tretji koronapaket.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec se je po jutranji udeležbi na prostovoljni akciji v pomoč hmeljarjem udeležila vladne novinarske konference, na kateri je dejala, da je epidemija pokazala, da je hrana strateška surovina vsake države, in napovedala pripravo zakona o povečanju samooskrbe s hrano, ki naj bi naslovil ključne izzive kmetov in agroživilske verige v Sloveniji.
Kot je povedala Pivčeva, se je v zadnjih tednih kot eden ključnih izzivov pokazalo pomanjkanje sezonskih delavcev. Sprva je obveljala odločitev, da sezonskih delavcev iz Romunije zaradi prevelikega zdravstvenega tveganja prebivalcev Slovenije ne bo. Kmetijsko ministrstvo je prebivalce naše države pozvalo, naj pridelovalcem priskočijo na pomoč, napovedalo pa je tudi vključitev brezposelnih v sezonska dela v kmetijstvu, pri čemer je poželo kritike iz Delavske svetovalnice, da odpira pot izkoriščanju delavcev. Nazadnje je bil njihov prihod odobren, vendar morajo pred začetkom dela za sedem dni v karanteno.
Natančnih podatkov o številu romunskih delavcev, ki naj bi prišli k hmeljarjem, kmetijsko ministrstvo še nima, je dejala Pivčeva. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset pa je povedal, da jih je danes ponoči prispelo 248. »Potrebovali bi jih 367, a jih je 120 ušlo na letala za Nemčijo«. Na poziv ministrstva prebivalcem, naj priskočijo na pomoč kmetom in kmetijskim gospodarstvom. Prijavilo se je prek 550 ljudi in preko 25 kmetij. 19 jih še vedno išče sezonske delavce, ostali so izpolnili kvote, ki so jih potrebovali.
Ukrepi za pomoč kmetijstvu so deloma vključeni v popravke prvega protikoronskega zakona, deloma pa jih bodo vključili v tretji sveženj protikoronske zakonodaje, saj bo zaradi odločitve vlade drugi zakonski sveženj namenjen izključno zagotavljanju likvidnosti gospodarstva, je povedala Pivčeva. Ministrstvo trenutno pripravlja izvedbene akte, na podlagi katerih bodo lahko upravičenci uporabljali vse ukrepe iz prvega protikoronskega zakona.
Pri finančnem nadomestilu zaradi izpada prihodkov so že pripravljeni vsi predpisi za uporabo. Upravičenci iz sektorjev prireje govejega mesa in proizvodnje vina bodo obrazce za uveljavljanje nadomestil prejeli na dom, upravičenci iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in v gozdarstvu pa jih bodo našli na spletnih straneh agencije za kmetijskega trge in kmetijskega ministrstva.
Med popravke prvega zakonskega paketa je ministrstvo uvrstilo enkratni solidarnostni dodatek za kmetice in kmete, starejše od 65 let, v višini 150 evrov, ter povišanje zneska, do katerega lahko brezposelni opravljajo sezonska dela v kmetijstvu brez znižanja nadomestila za brezposelnost z 200 na 400 evrov.
Dodatne ukrepe za pomoč kmetijstvu in živilstvu načrtujejo s spremembo programa razvoja podeželja 2014-2020, s čimer bodo po besedah Pivčeve bolj ciljno podprli investicije, ki so v teh razmerah ključne za zagotovitev nemotene oskrbe s hrano. To so investicije v rastlinjake in namakalni sisteme, skupna skladišča, zbirne centre in pakirne linije, investicije v živinorejsko proizvodnjo, ki se usmerja v zagotavljanje dobrobiti živali, ter v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Za nove rastlinjake, namakalne sisteme in ureditev trajnih nasadov nameravajo stopnje podpore iz 70-75 odstotkov dvigniti na 90. Prav tako bodo skušali na 90 odstotkov dvigniti stopnje podpore v prilagoditev kmetovanja na gorskih območjih in območjih z omejenimi dejavniki. Pred uveljavitvijo bo načrtovane spremembe morala potrditi Evropska komisija.
Kot je povedala Pivčeva, se je v zadnjih tednih kot eden ključnih izzivov pokazalo pomanjkanje sezonskih delavcev. Sprva je obveljala odločitev, da sezonskih delavcev iz Romunije zaradi prevelikega zdravstvenega tveganja prebivalcev Slovenije ne bo. Kmetijsko ministrstvo je prebivalce naše države pozvalo, naj pridelovalcem priskočijo na pomoč, napovedalo pa je tudi vključitev brezposelnih v sezonska dela v kmetijstvu, pri čemer je poželo kritike iz Delavske svetovalnice, da odpira pot izkoriščanju delavcev. Nazadnje je bil njihov prihod odobren, vendar morajo pred začetkom dela za sedem dni v karanteno.
150 evrov za kmete, starejše od 65 let.
V pripravi akti, na podlagi katerih bodo upravičenci zaprosili za pomoč iz prvega svežnja.
Podpora investicijam tudi s spremembo programa razvoja podeželja
V pripravi akti, na podlagi katerih bodo upravičenci zaprosili za pomoč iz prvega svežnja.
Podpora investicijam tudi s spremembo programa razvoja podeželja
Del sezonskih delavcev ušel v Nemčijo
Natančnih podatkov o številu romunskih delavcev, ki naj bi prišli k hmeljarjem, kmetijsko ministrstvo še nima, je dejala Pivčeva. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset pa je povedal, da jih je danes ponoči prispelo 248. »Potrebovali bi jih 367, a jih je 120 ušlo na letala za Nemčijo«. Na poziv ministrstva prebivalcem, naj priskočijo na pomoč kmetom in kmetijskim gospodarstvom. Prijavilo se je prek 550 ljudi in preko 25 kmetij. 19 jih še vedno išče sezonske delavce, ostali so izpolnili kvote, ki so jih potrebovali.
Ukrepi za pomoč kmetijstvu so deloma vključeni v popravke prvega protikoronskega zakona, deloma pa jih bodo vključili v tretji sveženj protikoronske zakonodaje, saj bo zaradi odločitve vlade drugi zakonski sveženj namenjen izključno zagotavljanju likvidnosti gospodarstva, je povedala Pivčeva. Ministrstvo trenutno pripravlja izvedbene akte, na podlagi katerih bodo lahko upravičenci uporabljali vse ukrepe iz prvega protikoronskega zakona.
Pri finančnem nadomestilu zaradi izpada prihodkov so že pripravljeni vsi predpisi za uporabo. Upravičenci iz sektorjev prireje govejega mesa in proizvodnje vina bodo obrazce za uveljavljanje nadomestil prejeli na dom, upravičenci iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in v gozdarstvu pa jih bodo našli na spletnih straneh agencije za kmetijskega trge in kmetijskega ministrstva.
Solidarnostni dodatek za starejše kmete
Med popravke prvega zakonskega paketa je ministrstvo uvrstilo enkratni solidarnostni dodatek za kmetice in kmete, starejše od 65 let, v višini 150 evrov, ter povišanje zneska, do katerega lahko brezposelni opravljajo sezonska dela v kmetijstvu brez znižanja nadomestila za brezposelnost z 200 na 400 evrov.
Dodatne ukrepe za pomoč kmetijstvu in živilstvu načrtujejo s spremembo programa razvoja podeželja 2014-2020, s čimer bodo po besedah Pivčeve bolj ciljno podprli investicije, ki so v teh razmerah ključne za zagotovitev nemotene oskrbe s hrano. To so investicije v rastlinjake in namakalni sisteme, skupna skladišča, zbirne centre in pakirne linije, investicije v živinorejsko proizvodnjo, ki se usmerja v zagotavljanje dobrobiti živali, ter v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Za nove rastlinjake, namakalne sisteme in ureditev trajnih nasadov nameravajo stopnje podpore iz 70-75 odstotkov dvigniti na 90. Prav tako bodo skušali na 90 odstotkov dvigniti stopnje podpore v prilagoditev kmetovanja na gorskih območjih in območjih z omejenimi dejavniki. Pred uveljavitvijo bo načrtovane spremembe morala potrditi Evropska komisija.
