Pivčeva z izjavo razburkala podeželje

Pridelamo premalo hrane, a jo vseeno kurimo v bioplinarnah.
Objavljeno
15. november 2018 06.00
Posodobljeno
15. november 2018 06.00
Ministričina izjava je v nasprotju s tistimi pred nastopom mandata in tudi v nasprotju s koalicijsko pogodbo, ki poudarja pomen družinskih kmetij. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana - Z izjavo v intervjuju za Delo, da bo treba v kmetijstvu podpreti tudi večje sisteme, je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec razburkala slovensko podeželje. V sindikatu kmetov Slovenije so od nje zahtevali pojasnilo, kaj je mislila z njo.

Predsedniku sindikata s 3.000 člani Antonu Medvedu je na dan objave intervjuja telefon »pregorel« zaradi številnih ogorčenih klicev kmetov. Ministričina izjava je v nasprotju z njenim poudarjanjem manjših, družinskih kmetij kot hrbtenice trajnostne pridelave hrane v Sloveniji pred nastopom mandata, in tudi v nasprotju s koalicijsko pogodbo, ki prednosti slovenskega kmetijstva vidi prav v »prevladujočem modelu družinskega, trajnostno naravnanega kmetijstva, na katerem gradimo kakovost in višjo dodano vrednost doma pridelane hrane«.
 

Mladim zemljo v brezplačen najem


Vse evropske države temeljijo na družinskih kmetijah, te zagotavljajo varnost pridelave in obdelanost kmetijskih zemljišč tudi na območjih, kjer se slabe razmere za kmetovanje. Slovenske družinske kmetije imajo visoko izobražen mlad kader, ki želi širiti pridelavo, a mu primanjkuje lastne zemlje, pravi Medved. Sindikat kmetov je v preteklosti že predlagal, da bi mladim prevzemnikom namesto 45.000 evrov začetne spodbude v brezplačni dolgoročni najem dali zemljo, kakor denimo na Nizozemskem.

image
Ob tako majhni samooskrbi s hrano je bogokletno namenjati toliko podpor bioplinarjem, pravi predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

 

Hrana za elektriko


Družinske kmetije nimajo urejenega pravno-formalnega položaja, kar v sindikatu kmetov želijo popraviti. Medved med te kmetije prišteva tiste, ki imajo vsaj dve družini z gospodarjema, ki imata urejeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Resnih družinskih kmetij, torej takšnih, ki pridelujejo za trg, je po njegovi oceni 3.000. Prevladujejo mlečne, poljedelske, prašičjerejske in perutninarske. Slovenski kmetje so lani namolzli okoli 648.000 ton mleka, od tega 550.000 na družinskih kmetijah. Obseg prašičereje na družinskih kmetijah upada, a te še vedno pridelajo tri četrtine vsega prašičjega mesa.

image
Samo Panvita naj bi okoli tisoč hektarjev kmetijskih površin od skupno okoli 3.500 hektarjev, ki jih obdeluje, namenjala za pridelavo surovin za bioplinarno. FOTO: Jože Suhadolnik


Na drugi strani so veliki kmetijski sistemi, ki obdelujejo 12.000 hektarov najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč. Prehranska samooskrba Slovenije je po njegovem mnenju padla tudi zaradi njih, saj so v večji meri opustili pridelavo mleka, rejo govejih pitancev in prašičerejo, zaradi česar je oskrba z mesom prašičev padla pod 32 odstotkov.

Ob 53-odstotni samooskrbi s hrano v Sloveniji je, tako Medved, »bogokletno«, da nekateri veliki sistemi rastlinsko hrano za ljudi in krmo živali pridelujejo kot gorivo za proizvodnjo električne energije v svojih bioplinarnah – imata jih na primer Panvita in Perutnina Ptuj –, hrano za domačo porabo pa uvažajo iz držav, kjer verjetno veljajo ohlapnejši kriteriji kot pri nas. Za vse skupaj prejemajo še velike subvencije, tako kmetijske kot energetske. »Vsi govorijo, koliko subvencij dobi britanska kraljica. V tej mali Sloveniji imamo devet angleških kraljic,« je kritičen Medved.

V sindikatu kmetov so poskušali pridobiti podatka, koliko subvencij dobijo največji kmetijski sistemi, in koliko rastlinske pridelave uporabijo za proizvodnjo električne energije iz bioplina, vendar ju niso dobili. Samo Panvita naj bi okoli tisoč hektarjev od skupno okoli 3.500 hektarjev kmetijskih površin, ki jih obdeluje, namenjala za pridelavo surovin za bioplinarno.