Planinski dom, kjer se je gradila narodna zavest

Triglavsko kočo na Kredarici, predhodnico Triglavskega doma – gorske zgradbe presežkov, so odprli 10. avgusta 1896.

Objavljeno
05. avgust 2016 20.48
Blaž Račič
Blaž Račič

Mojstrana – Po lanski 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava letos planinci praznujejo še en visoki jubilej. V sredo bo minilo natančno 120 let, odkar je vrata odprla Triglavska koča na Kredarici, kakor so poimenovali takrat četrto slovensko planinsko postojanko v slovenskih gorah.

Prva slovenska koča, Orožnova koča na Planini za Liscem, je bila zgrajena leta 1894, istega leta tudi Kocbekova koča na Molički planini. Leto pozneje je bila zgrajena Vodnikova koča, prav tako leta 1895 je Jakob Aljaž kupil svet okoli Triglava, postavil Aljažev stolp in že razmišljal o koči, je povedal Bojan Rotovnik, predsednik planinske zveze Slovenije (PZS). Po Aljaževi zamisli je Slovensko planinsko društvo (SPD) naslednje leto postavilo skromno kočo – Triglavsko kočo, ki so jo slavnostno odprli 10. avgusta 1896. Leta 1909 so jo prenovili in jo preimenovali v Triglavski dom na Kredarici.

Zidak narodne zavesti

»Kočo pod Triglavom so gradili v surovih vremenskih pogojih, a z zavestjo, da bo nosila slovensko ime in da bodo v njej brez sramu govorili slovenski jezik. Domačini so posekali macesne in jih s konopljino vrvjo vlekli navzgor čez Kalvarijo na Kredarico. Veselili so se koče in slovenske pesmi, ki je spremljala postavitev. Z Aljažem na čelu so slovenski planinci ohranjali narodno identiteto,« o vznesenosti planincev pred 120 let pravi Rotovnik. Do danes se je Triglav razvil v simbol Slovenije in slovenstva. »Narodna zavest slovenskih planincev je bila tista, ki je spodbujala k ohranjanju slovenskih imen in gradnji slovenskih koč. To je bila neizprosna tekma in boj z nemškim planinskim društvom,« razlaga Bojan Rotovnik.

Po drugi svetovni vojni je upravljanje doma prevzelo Planinsko društvo Ljubljana-matica, ki dom upravlja še zdaj. Leta 1953 in 1954 so zgradili velik prizidek in s tem povečali zmogljivost doma. Zaradi vse večjega obiska je tudi povečan dom kmalu postal pretesen, zato so v poletnih sezonah leta 1982 in leta 1983 zgradili še velik trinadstropni prizidek in ga funkcionalno povezali s starim objektom. Leto pozneje so obnovili še stari dom. Dom so opremili s sončnimi celicami za proizvodnjo elektrike in vetrnim generatorjem, zdaj se pripravljajo na 700.000 evrov vredno gradnjo čistilne naprave.




Koča presežkov

Glede na to, da je Triglav najbolj obiskana gora v Sloveniji, je potreba po prenočevanju in oskrbi v okolici Triglava največja, pravi Rotovnik. Triglavski dom na Kredarici je zaradi svoje lege in zgodovinskega pomena skozi čas postajal osrednja planinska koča v Triglavskem pogorju. Tako je po kapaciteti in dejanskih nočitvah največja planinska koča v Sloveniji. Na leto na skupaj 340 ležiščih, kolikor jih je v Triglavskem domu, povprečno prenoči okoli 8000 planincev.

»Kredarica in Triglav sta skozi zgodovino ostala simbol naroda, simbol, ki se je zakoreninil v dolgem obdobju boja za slovenstvo. Bil je del nas tudi med osamosvojitvijo, tam je zaplapolala slovenska zastava, tam so zagorele bakle, tam smo dobili simbolno potrditev o novi državi Sloveniji,« se zgodovinskih trenutkov spominja Rotovnik.

Osvojiti Triglav in doživeti dan na Kredarici je želja večine Slovencev, kar dokazujejo tudi dolge kolone planincev, ki se vsako leto s Kredarice in drugih izhodišč vzpenjajo na vrh Slovenije, saj številni Slovenci vseh starosti želijo stati na vrhu. Takrat izginejo vse stiske, težave, razprtije, ostaneta le spoštovanje in ponos do sveta, ki je naš, ter lepot, ki jih premore, je pred praznovanjem še dejal predsednik PZS.

Brez meteorologov ne gre

Poleg simbolnega pomena Triglava in z njim Triglavskega doma je Kredarica pomembna tudi zaradi meteoroloških opazovanj. Čeprav so lani meteorološko postajo temeljito prenovili, brez prisotnosti človeka še ne gre. Andrej Rekar, eden od treh meteorologov na Kredarici (praviloma se izmenjujejo na deset dni), je povedal, da je poleti na Kredarici, ko pridejo osebje doma in planinci, bolj živahno. Pozimi sta meteorolog in vojak, ki je prav tako dežuren na Kredarici, skupaj v tišini in miru, med njima se razvije posebna vrsta tovarištva. Poleg vsakdanjih opravil skrbita za opremo in naprave na Kredarici, meteorolog zbira še podatke o vremenu, padavinah (meritve debeline snežne odeje, temperature zraka, zračnega tlaka in podobno). Pozimi imata ves čas veliko opravil zaradi snega, je še povedal Rekar in dodal, da prosti čas pozimi izkoristijo za branje, izobraževanje, gledanje televizije. Čeprav gre za posebno službo na posebnem delovnem mestu, ki ima svoje zahteve, pa Andrej Rekar pravi, da je to zanj služba s sanjskim turnusom.