Planinskih poti ni, kolesarjem se smeji

Država ne pozna svojih predpisov. Skladno z zakonom ni bila v osmih letih uradno evidentirana niti ena planinska pot.

Objavljeno
28. avgust 2015 00.41
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Tolmin – V Sloveniji uradno ni planinskih poti, so ugotovili v gorskokolesarskem konzorciju odprimopoti.si. Ministrstvo za okolje in prostor in Planinska zveza Slovenije (PZS) sta njihovim ugotovitvam pritrdila. Kolesarji opozarjajo, da zaradi tega nihče ne more zahtevati dvonamenskih planinskih poti, kar gorskim kolesarjem odpira poti v naravno okolje.

Potem ko zavod za varstvo narave ni izdal soglasja Soča Outdoor Festivalu za gorskokolesarski maraton, je omenjeni konzorcij, ki združuje 14 organizacij s Kolesarsko zvezo Slovenije na čelu, očitno podrobno opravil svoje delo in zavod zaprosil za pojasnilo. Zavod je julija soglasje zavrnil s sklicevanjem na zakon o planinskih poteh (ZplanP), po katerem da planinska pot ni določena za namene kolesarjenja. Vendar v odprimopoti.si tudi s pomočjo diplomske naloge Vesne Pažun z ljubljanske pravne fakultete opozarjajo, da pri nas nobena planinska pot nima statusa planinske poti, kot to določa ZplanP. V določilih zakona iz leta 2007 so navedeni postopki za določitev statusa planinske poti, ki predvidevajo izdelavo enakega geodetskega načrta, kot je predviden za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objektov. Z dodatnim izračunom površine in evidentiranjem v zemljiškem katastru pa nato okoljsko ministrstvo izda potrdilo o statusu planinske poti. Tega pa v naslednjih osmih letih očitno ni nihče opravil niti za eno samo planinsko pot, kar celo pomeni, da je bilo doslej vzdrževanje, označevanje in nameščanje varovalne opreme protizakonito.

Ministrstvo nima evidence poti

Odgovor direktorata za prostor, graditev in stanovanja je vse našteto potrdil: »Ministrstvo za okolje in prostor (še) ni vzpostavilo, ne vodi in ne vzdržuje evidence planinskih poti, prav tako še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za takšen status.« Konzorcij tako sklepa, da s tem niso izpolnjeni pogoji za zahtevo o dvonamenskih planinskih poteh, ki bi poleg planincem dale prostor še gorskim kolesarjem. S tem pa zavrnitev soglasja Soča Outdoor Festivalu za gorskokolesarski maraton ni bila pravilna, opozarjajo v konzorciju.

»Če bi se takrat pritožili, bi lahko zdaj zahtevali tudi odškodnino,« je prepričan soorganizator Soča Outdoor Festivala Jan Klavora. Zdaj pripravljajo pravno mnenje, prav tako so že oddali prošnjo za soglasje za gorskokolesarski maraton v prihodnjem letu: »S soglasjem lastnikov in upravljavcev zemljišč za takšne prireditve v naravnem okolju ni več ovir. Ne bi pa si še upal trditi, da bi lahko zdaj vse skupaj posplošili in da za vožnjo v naravnem okolju ni več ovir. Smo pa zdaj temu zelo blizu.« Klavora je prepričan, da so mnogi vedeli za zakonsko luknjo: »So bili pa raje pametno tiho, ker niso želeli, da bi se vožnja legalizirala tudi za gorske kolesarje.«

Svoj odgovor bodo pripravili predvidoma prihodnji teden

Na PZS opozarjajo, da vzpostavitev uradnega prikaza tras planinskih poti ni mogoče in da bo treba prilagoditi zakon: »Planinska zveza ima vzpostavljen prikaz planinskih poti. Potrebnih je bilo deset let prostovoljskega dela, da je danes vzpostavljen v obstoječi obliki in obsegu. Zakon o planinskih poteh je v pristojnosti različnih ministrstev, zato se pri mnogih stvareh postavlja vprašanje pristojnosti ministrstev in verjetno zaradi tega vzroka ni večje iniciative državnih organov za dokončno ureditev statusa planinskih poti.« Na Zavodu RS za varstvo narave pravijo, da bodo svoj odgovor pripravili predvidoma prihodnji teden.

Poleg tega so se v odprimopoti.si obregnili tudi v mnenje, ki ga je potrdilo okoljsko ministrstvo, da je zakon o ohranjanju narave splošnejši predpis od drugih, ki še imajo vpliv na kolesarjenje, in da razen ureditev po zakonu o planinskih poteh in zakona o gozdovih velja ureditev, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Konzorcij zato zavod sprašuje, zakaj to ne bi veljalo tudi v primeru zakona o Triglavskem narodnem parku in ali bi moral odločitev sprejeti na podlagi zakona o ohranjanju narave, in ne zakona o TNP.

V TNP poudarjajo, da je z ustanovitvijo zavarovanega območja narodnega parka varovanje tega opredeljeno kot javni interes: »Javni zavod TNP kot upravljavec narodnega parka pri izvajanju nalog upošteva cilje in namen narodnega parka, ki se zagotavljajo tudi z upoštevanjem varstvenih režimov in pravil ravnanja, določenih z zakonom. Varstveni režim glede vožnje in organizacije vožnje s kolesi v naravnem okolju narodnega parka je nedvoumen in ga je treba upoštevati.«