Plin iz Trsta v Koper septembra 2016

Plinovodi in Istrabenz Plini podpisala pismo o nameri, da v treh letih zgradijo transportni plinovod do Istre

Objavljeno
10. april 2013 20.54
Zorko Cerkvenik, dosedanji predsednik uprave Istrabenz Plinov
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper - Po skoraj 20 letih razprav o plinifikaciji slovenske Istre je včeraj prišlo do konkretnejšega koraka v tej smeri. Odhajajoči predsednik uprave Istrabenz Plinov Zorko Cerkvenik in predsednik uprave Plinovodi d.d. Marjan Eberlinc sta včeraj podpisala pismo o nameri, da ljubljanska družba v treh letih zgradi transportni plinovod Osp - Dekani - Koper.

Lani poleti je postalo jasno, da gre z načrtovanim transportnim plinovodom Ajdovščina - Koper prepočasi in da se je ponudila precej resnejša možnost navezave slovenske Istre na primarno italijansko plinovodno omrežje. Geoplin je pred leti zahteval, da bi morali za navezavo plinovoda iz Ajdovščine na koprskem območju prispevati kar 7 milijonov dodatnih nesorazmernih stroškov, kar se je Koprčanom zdelo preveč, predvsem pa časovno neopredeljeno. Istrabenz Plini, ki so v 49-odstotni lasti italijanske družbe SIAD S.p.a. iz Bergama, pa so se lani dogovorili z italijanskim državnim podjetjem Snam Rete Gas, da bo zgradilo 4 kilometre transportnega plinovoda do meje pri Ospu, Plinovodi pa približno 8 do 9 kilometrov transportnega plinovoda (z oznako M6) od Ospa do dveh merilno regulacijskih postaj v Sloveniji (pri Dekanih in v Šalari, nekaj sto metrov od tovarne Cimos). Dogovorili so se že, da bodo v naslednjih treh mesecih z italijansko družbo podpisali pogodbo. Slovenija je že novembra lani sprejela državni prostorski načrt. Ta predvideva, da iz Doline na italijanski strani pride plinovod do slovenske državne meje. Od tam bo šel najprej kak kilometer proti Ospu, nato pa zavil čez Tinjan, mimo Zgornjih Škofij, čez predor Dekani, do prve merilno regulacijske postaje, ki bo tik ob stari državni cesti pred Dekani. Od tam pa mimo Pobegov in Prad do koprske merilno regulacijske postaje v Šalari pri Kopru.

Koliko bo stala gradnja transportnega plinovoda, nam Marjan Eberlinc ni želel povedati. Istrabenz Plini bo najprej priklopil zemeljski plin na 15 kilometrov obstoječega sekundarnega omrežja v Kopru. "Ocenjujemo, da je to bistveno premalo in da bo treba v Kopru zgraditi še veliko več omrežja, ki ga bomo dograjevali naslednjih 10 let. Poleg tega se bomo pripravljali na nadaljevanje gradnje transportnega plinovoda do Izole in Pirana, kjer je tudi že zgrajenih več kilometrov sekundarnega omrežja," je povedal Zorko Cerkvenik. Po njegovem mnenju bo zemeljski plin zanimiv za uporabnike fosilnih goriv, saj bo njegova cena za približno eno tretjino nižja od kurilnega olja ali utekočinjenega naftnega plina.