Po 13 letih se je UKC Ljubljana poravnal z mamo umrlega dečka
Mati umrlega dečka Nejca trdi, da bi smrt lahko preprečili, če bi pravočasno opravili genetsko diagnostiko.
Odpri galerijo
UKC je po letih pravdanja z materjo umrlega dečka obrnil ploščo in privolil v poravnavo. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana – Po trinajstih letih pravdanja in vztrajnega odklanjanja odgovornosti za smrt triletnega dečka Nejca Abseca je ljubljanski klinični center očitno obrnil ploščo. Po letih sojenja, po zavrnilni in razveljavljeni sodbi ter ponovljenem postopku sta mati umrlega dečka ter tožena bolnišnica in zavarovalnica tik pred izdajo nove sodbe sklenili sodno poravnavo.
Ljubljanska okrožna sodnica Doris Jarc je konec februarja končala glavno obravnavo v ponovljenem sojenju in napovedala pisno sodbo. A je namesto tega konec aprila razpisala nov narok; na njem je bila sklenjena sodna poravnava, pojasnjujejo na sodišču. S tem je UKC vendarle posredno priznal odgovornost za tragični dogodek, dečkova družina pa je po letih trpljenja dobila zadoščenje, pri čemer ji noben denar ne more nadomestiti izgube otroka.
V ljubljanskem kliničnem centru so nam na vprašanje, zakaj se za poravnavo niso odločili že prej, ampak so ves čas zavračali odgovornost, odgovorili, da konkretne zadeve ne morejo komentirati. »Namen vsake sodne poravnave je, da se z vzajemnim sodelovanjem vseh strank prekine spor oziroma se odpravi negotovost in pride do mirne rešitve spora. Kdaj stranke dosežejo točko, ko je možna mirna rešitev, je odvisno od številnih dejavnikov, ki so lastni konkretni zadevi,« so zapisali.
O vsebini poravnave v UKC ne želijo govoriti, češ da so se stranke (UKC, zavarovalnica in tožnica) zavezale, da je ne bodo razkrile. A dodajajo, da pri izplačilih odškodnin na podlagi dveh poravnav (ena od teh je v tem postopku) »ne gre za porabo javnih sredstev, ampak zavezo zavarovalnice o plačilu na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe«.
Nejc Absec je umrl oktobra 2003 star tri leta in pet mesecev. Njegova mati je prepričana, da bi bil še živ, če bi pravočasno opravili preiskave, s katerimi bi potrdili dedno bolezen in bi jo lahko ustrezno zdravili. A zdravniki ljubljanske pediatrične klinike kljub opozorilom o možnosti, da deček boleha za redko dedno boleznijo, na katero je opozarjala že med nosečnostjo, saj sta za njo zbolela in kot otroka umrla tudi njena brata, preiskave niso opravili.
Pri Nejcu so genetsko diagnostiko tako izvedli šele po njegovi smrti in (prepozno) potrdili, da je bolehal za motnjo imunskega sistema, za katero je značilen napačen odziv organizma na infekcijo z Epstein-Barrovim virusom (EBV, virus herpesa), ki povzroča infekcijsko mononukleozo. Ta ne traja dolgo, a je za bolnike z XLP ponavadi usodna. Če bi pravočasno, ob rojstvu, potrdili limfoproliferativno obolenje, ki bi ga bilo mogoče pozdraviti s transplantacijo kostnega mozga (darovala bi ga sestra dvojčica), bi imel sin 90-odstotno možnost za preživetje, trdi mati. Transplantacijo pa so opravili šele, ko je Nejc že zbolel za virusom EB, tri dni pozneje je umrl.
Izvedenska komisija ljubljanske medicinske fakultete v ravnanju zdravnikov UKC ni odkrila malomarnosti, zdravljenje pa je ocenila za primerno takratnemu znanju in skladno s priporočili v literaturi.
Na podlagi takšnega mnenja je okrožna sodnica Doris Jarc leta 2014 zavrnila tožbeni zahtevek matere in sestre dvojčice proti kliničnemu centru in zavarovalnici Adriatic Slovenica za plačilo odškodnine, češ da opustitev direktne diagnostike v ničemer ni vplivala na prepoznavanje bolezni in zdravljenje. Vendar so višji sodniki junija 2015 na pritožbo pooblaščenca tožnikov odvetnika Davida Sluge sodbo razveljavili in vrnili v novo odločanje. Menili so, da izvedenci niso zadostno pojasnili, zakaj niso pravočasno opravili genetske diagnostike in presaditve, zato so sodnici naročili, naj jih zasliši in k sodelovanju pritegne novega izvedenca, če odgovori dosedanjih izvedencev ne bodo zadovoljivi. Na zaslišanju izvedenci glede določenih odgovorov niso bili povsem prepričljivi, in tudi sicer je Sluga problematiziral, da gre za izvedence, ki so bodisi osebno ali poslovno povezani z zdravniki, ki jih njegova stranka toži.
Na Slugov predlog so se na ponovljenem sojenju s pisnim vprašanjem obrnili tudi na dr. Volkerja Schusterja z univerzitetne otroške klinike v Leipzigu, ki je eden vodilnih evropskih strokovnjakov za zdravljenje otrok z XLP. Na vprašanje, ali je leta 2003 v času dečkovega zdravljenja medicinska doktrina omogočala predhodno genetsko analizo v primeru suma, da gre za bolezen, je odgovoril, da bi pravočasna genetska preiskava gotovo izboljšala dečkovo prognozo, ni pa mu znano, ali in kateri zasebni certificirani laboratorij v Sloveniji ali drugi evropski državi je v času od leta 2000 do leta 2003 uradno omogočal genetiko za to bolezen.
Za triletnega Nejca je bila usodna redka dedna bolezen.
Mati je prepričana, da bi z ustreznimi preiskavami zdravniki smrt lahko preprečili.
UKC ne razkriva vsebine sodne poravnave.
Mati je prepričana, da bi z ustreznimi preiskavami zdravniki smrt lahko preprečili.
UKC ne razkriva vsebine sodne poravnave.
Ljubljanska okrožna sodnica Doris Jarc je konec februarja končala glavno obravnavo v ponovljenem sojenju in napovedala pisno sodbo. A je namesto tega konec aprila razpisala nov narok; na njem je bila sklenjena sodna poravnava, pojasnjujejo na sodišču. S tem je UKC vendarle posredno priznal odgovornost za tragični dogodek, dečkova družina pa je po letih trpljenja dobila zadoščenje, pri čemer ji noben denar ne more nadomestiti izgube otroka.
Ne komentirajo
V ljubljanskem kliničnem centru so nam na vprašanje, zakaj se za poravnavo niso odločili že prej, ampak so ves čas zavračali odgovornost, odgovorili, da konkretne zadeve ne morejo komentirati. »Namen vsake sodne poravnave je, da se z vzajemnim sodelovanjem vseh strank prekine spor oziroma se odpravi negotovost in pride do mirne rešitve spora. Kdaj stranke dosežejo točko, ko je možna mirna rešitev, je odvisno od številnih dejavnikov, ki so lastni konkretni zadevi,« so zapisali.
O vsebini poravnave v UKC ne želijo govoriti, češ da so se stranke (UKC, zavarovalnica in tožnica) zavezale, da je ne bodo razkrile. A dodajajo, da pri izplačilih odškodnin na podlagi dveh poravnav (ena od teh je v tem postopku) »ne gre za porabo javnih sredstev, ampak zavezo zavarovalnice o plačilu na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe«.
Nejc Absec je umrl oktobra 2003 star tri leta in pet mesecev. Njegova mati je prepričana, da bi bil še živ, če bi pravočasno opravili preiskave, s katerimi bi potrdili dedno bolezen in bi jo lahko ustrezno zdravili. A zdravniki ljubljanske pediatrične klinike kljub opozorilom o možnosti, da deček boleha za redko dedno boleznijo, na katero je opozarjala že med nosečnostjo, saj sta za njo zbolela in kot otroka umrla tudi njena brata, preiskave niso opravili.
Diagnostika šele po smrti
Pri Nejcu so genetsko diagnostiko tako izvedli šele po njegovi smrti in (prepozno) potrdili, da je bolehal za motnjo imunskega sistema, za katero je značilen napačen odziv organizma na infekcijo z Epstein-Barrovim virusom (EBV, virus herpesa), ki povzroča infekcijsko mononukleozo. Ta ne traja dolgo, a je za bolnike z XLP ponavadi usodna. Če bi pravočasno, ob rojstvu, potrdili limfoproliferativno obolenje, ki bi ga bilo mogoče pozdraviti s transplantacijo kostnega mozga (darovala bi ga sestra dvojčica), bi imel sin 90-odstotno možnost za preživetje, trdi mati. Transplantacijo pa so opravili šele, ko je Nejc že zbolel za virusom EB, tri dni pozneje je umrl.
Izplačane odškodnineIzplačane odškodnine
V zvezi z odškodninami, ki jih je marca in aprila pacientom oziroma njihovim svojcem izplačal bodisi UKC Ljubljana bodisi zavarovalnice, pri katerih ima oziroma je imel UKC zavarovano odgovornost kot stranski intervenient v sodnih postopkih, v UKC pojasnjujejo, da je bila marca na podlagi zunajsodne poravnave izplačana odškodnina v višini 8000 evrov in 910 evrov stroškov, na podlagi pravnomočne sodne odločbe pa odškodnina v višini 15.150 evrov glavnice in 5051 evrov obresti. Aprila so sklenili dve poravnavi, sodno in zunajsodno, a so se stranke (UKCL, zavarovalnica in tožeča stranka) zavezale k nerazkritju vsebine poravnave.
V zvezi z odškodninami, ki jih je marca in aprila pacientom oziroma njihovim svojcem izplačal bodisi UKC Ljubljana bodisi zavarovalnice, pri katerih ima oziroma je imel UKC zavarovano odgovornost kot stranski intervenient v sodnih postopkih, v UKC pojasnjujejo, da je bila marca na podlagi zunajsodne poravnave izplačana odškodnina v višini 8000 evrov in 910 evrov stroškov, na podlagi pravnomočne sodne odločbe pa odškodnina v višini 15.150 evrov glavnice in 5051 evrov obresti. Aprila so sklenili dve poravnavi, sodno in zunajsodno, a so se stranke (UKCL, zavarovalnica in tožeča stranka) zavezale k nerazkritju vsebine poravnave.
Izvedenska komisija ljubljanske medicinske fakultete v ravnanju zdravnikov UKC ni odkrila malomarnosti, zdravljenje pa je ocenila za primerno takratnemu znanju in skladno s priporočili v literaturi.
Na podlagi takšnega mnenja je okrožna sodnica Doris Jarc leta 2014 zavrnila tožbeni zahtevek matere in sestre dvojčice proti kliničnemu centru in zavarovalnici Adriatic Slovenica za plačilo odškodnine, češ da opustitev direktne diagnostike v ničemer ni vplivala na prepoznavanje bolezni in zdravljenje. Vendar so višji sodniki junija 2015 na pritožbo pooblaščenca tožnikov odvetnika Davida Sluge sodbo razveljavili in vrnili v novo odločanje. Menili so, da izvedenci niso zadostno pojasnili, zakaj niso pravočasno opravili genetske diagnostike in presaditve, zato so sodnici naročili, naj jih zasliši in k sodelovanju pritegne novega izvedenca, če odgovori dosedanjih izvedencev ne bodo zadovoljivi. Na zaslišanju izvedenci glede določenih odgovorov niso bili povsem prepričljivi, in tudi sicer je Sluga problematiziral, da gre za izvedence, ki so bodisi osebno ali poslovno povezani z zdravniki, ki jih njegova stranka toži.
Na Slugov predlog so se na ponovljenem sojenju s pisnim vprašanjem obrnili tudi na dr. Volkerja Schusterja z univerzitetne otroške klinike v Leipzigu, ki je eden vodilnih evropskih strokovnjakov za zdravljenje otrok z XLP. Na vprašanje, ali je leta 2003 v času dečkovega zdravljenja medicinska doktrina omogočala predhodno genetsko analizo v primeru suma, da gre za bolezen, je odgovoril, da bi pravočasna genetska preiskava gotovo izboljšala dečkovo prognozo, ni pa mu znano, ali in kateri zasebni certificirani laboratorij v Sloveniji ali drugi evropski državi je v času od leta 2000 do leta 2003 uradno omogočal genetiko za to bolezen.
