Po 80. letu se potrebe po pomoči na domu povečajo

Ostati doma: Večina jih potrebuje gospodinjsko pomoč, precej povpraševanja je tudi po ohranjanju socialnih stikov
Fotografija: uporabnikiPomoci
Odpri galerijo
uporabnikiPomoci

Ljubljana – Uporabnikov pomoči na domu je čedalje več. Najpogosteje potrebujejo gospodinjsko pomoč, tri četrtine pomoč pri ohranjanju socialnih stikov in dve tretjini pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih. Še vedno pa te storitve niso vsem enako dostopne. Zaradi različnih cen storitev in različnih občinskih subvencij se dogaja, da uporabnik v Odrancih, ki je še edina občina s stoodstotno subvencijo, ne plača nič, največ, 9,14 evra, pa mora za uro pomoči odšteti uporabnik v Vodicah. Ponekod so tudi čakalne vrste.



Občina je po zakonu o socialnem varstvu dolžna zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Namenjena je upravičencem, ki sicer imajo zagotovljene bivalne pogoje, ne morejo pa se oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe ne zmorejo, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Konec leta 2017 je bila pomoč na domu v okviru javne mreže zagotovljena v 210 od 212 občin, ni je bilo na Jezerskem in v Kostelu.


Največ 20 ur na teden


Storitev vključuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, denimo osebni higieni, hranjenju in oblačenju, pa tudi gospodinjsko pomoč, kot je osnovno čiščenje stanovanja in pomoč pri zagotavljanju dnevnega obroka hrane. Vključuje tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov in vzpostavljanju socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodstvom. Uporabnikom pripada največ 20 ur te pomoči na teden. Tisti, ki je potrebujejo več, se morajo znajti drugače, če si lahko privoščijo, se lahko odločijo za plačljiv socialni servis.

Socialni servis je oblika pomoči, ki ne sodi v javno službo in jo mora uporabnik v celoti plačevati sam. Vključuje predvsem pomoč pri hišnih in drugih opravilih. Obsega na primer prinašanje pripravljenih obrokov hrane, nakup in prinašanje živil ali drugih potrebščin, pripravo kurjave, nabavo ozimnice, pranje in likanje perila, vzdrževanje okolice stanovanja, temeljito čiščenje in popravila v stanovanju, opremljanje, organiziranje in izvajanje različnih oblik družabništva, pedikerske, storitve za nego telesa in vzdrževanje videza, nega hišnih živali, nadzor jemanja zdravil, varovanje in nadziranje stanja uporabnika čez noč.


Čakalne vrste


Po zadnjih podatkih Inštituta RS za socialno varstvo je bilo pred letom in pol 7731 uporabnikov pomoči na domu, to je 1,7 odstotka starejših od 65 let, pri čemer pa je cilj resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva do prihodnjega leta v to storitev vključiti 3,5 odstotka prebivalcev. Kot je povedala Mateja Nagode, strokovna raziskovalna sodelavka omenjenega inštituta, nezadovoljene potrebe zaznavajo tako med sedanjimi uporabniki, saj bi jih vsaj 612 potrebovalo večji obseg oskrbe, kot pri potencialnih uporabnikih. Kar 23 izvajalcev pomoči na domu je namreč poročalo o čakalnih vrstah za vključitev v to storitev, na čakalnem seznamu jih je bilo skupaj 524.

Pomoč na domu v Sloveniji, Infografika Dela
Pomoč na domu v Sloveniji, Infografika Dela


Ugotavljajo, da je v zadnjih štirih letih število potrebnih pomoči na domu spet naraslo, od leta 2013 do 2017 skoraj za petino. Največ uporabnikov je bilo v treh največjih mestnih občinah, Ljubljani (986), Mariboru (366) in Celju (332). Med prejemniki storitve se povečuje število vključenih zaradi starosti in tistih s kroničnimi boleznimi, zmanjšuje pa se delež kronično bolnih in ljudi z dolgotrajnimi okvarami zdravja, hudo bolnih otrok ali otrok z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Samo približno desetina uporabnikov pomoči na domu je mlajših od 65 let, le sedem je mlajših od 20 let. Najbolj pa narašča število uporabnikov, starih nad 65 let, teh je kar devet desetin. Pri zadnjih se najbolj drastično spreminja delež starejših od 80 let; leta 2009 jih je bilo 53,4 odstotka, pred poldrugim letom pa že 4956 oziroma skoraj dve tretjini.

V primerjavi s preteklimi leti so najbolj narasle potrebe po ohranjanju socialnih stikov. Struktura opravil se sicer v zadnjih petih letih ni spremenila. Največ je gospodinjske pomoči (38,9 odstotka), sledi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (34,2 odstotka), najmanjši pa je delež pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih (26,9 odstotka).


Različne cene


Cena ure pomoči na domu, ki jo plača uporabnik, je po Sloveniji zelo različna, v povprečju pa 5,30 evra. Poleg že omenjenih Vodic uporabniki največ plačajo še v občinah Mežica (8,54 evra), Škocjan in Šmarješke Toplice (8,20 evra) ter v Domžalah (8,18 evra). Do 8,48 evra je lahko cena znašala tudi v treh občinah, kjer ceno pogojujejo z neto dohodkom na družinskega člana v preteklem letu, in se razteza od 0,85 do 8,48 evra v Velenju, od 3 do 8,48 evra v Šmartnem ob Paki ter od 3,27 do 8,48 evra v Šoštanju. Celotni stroški ure pomoči na domu so v povprečju 17,19 evra, najnižji so v občini Radeče (13,52 evra), najvišji pa v Loški dolini (23,46 evra).

Naraščanje števila uporabnikov pomoči na domu, Infografika Dela
Naraščanje števila uporabnikov pomoči na domu, Infografika Dela


Od leta 2007 do 2013 so kar štiri občine, Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica, izvajale pomoč na domu za uporabnike brezplačno, saj so te storitve stoodstotno sofinancirale. Nato so tri takšno prakso postopoma ukinile. Najprej jo je leta 2014 opustila Brezovica (konec leta 2017 je bila cena 4,58 evra), leto pozneje Škofljica (6,16 evra), nato še Ig, z enako ceno. Ugodne cene za uporabnike ponujata občini Polzela (2,86 evra) ter Radlje ob Dravi (2,5 evra).

Izhodišča v različnih strategijah, ki se nanašajo na dolgoživo družbo, so izrazito sodobna in v skladu s trendi razvitih držav, izvedba pa za temi cilji močno zaostaja, ugotavlja Mateja Nagode. Foto Roman Šipić
Izhodišča v različnih strategijah, ki se nanašajo na dolgoživo družbo, so izrazito sodobna in v skladu s trendi razvitih držav, izvedba pa za temi cilji močno zaostaja, ugotavlja Mateja Nagode. Foto Roman Šipić
Pomoč na domu izvaja 81 izvajalcev, s skupaj 1074 socialnimi oskrbovalkami. Pred tremi leti so med ponudniki na inštitutu za socialno varstvo prvič našteli več domov za starejše kot centrov za socialno delo. Zadnji so namreč pred dobrimi dvajsetimi leti pri nas začeli razvijati storitev pomoči na domu in bili dolgo med večinskimi organizatorji. V zadnjem desetletju se je število centrov za socialno delo postopno znižalo s 45 na 27. Število javnih domov za starejše pa se je v istem obdobju več kot podvojilo, in sicer s 15 na 31. Še bolj izrazito je naraslo število zasebnikov, to je zasebnih domov s koncesijo in zasebnih zavodov za oskrbo na domu s koncesijo, in sicer z devet na 20. V tem obdobju pa sta med izvajalci tudi od dva do trije drugi javni zavodi, kot je na primer socialnovarstveni zavod Hrastovec.


Storitev bo treba posodobiti


Zanimalo nas je, kakšne spremembe bo na področju pomoči družini na domu prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, katerega predlog naj bi vlada potrdila do novembra, sprejet pa naj bi bil čez približno leto dni. Mateja Nagode pravi, da novega predloga še niso videli, zato težko sklepajo, kakšne bodo posledice. Predstavljajo si, da bo zakon poenotil zdaj različne cene po občinah, storitev pa bi morala biti enako dostopna za vse prebivalce. Pomembno vprašanje je tudi, kako bo postavljen prag upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, saj že zdaj 60 odstotkov uporabnikov pomoči na domu prejema manj kot tri ure in pol oskrbe na teden. Gre za manjše storitve, kot so prinašanje obroka hrane, druženje in podobno, ki pa so za posameznika zelo pomembne za ohranjanje samostojnosti.

Zelo verjetno ti uporabniki ne bodo dosegli praga upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, zato bo potreben razmislek, da bo treba pomoč na domu, poleg dolgotrajne oskrbe, razvijati še naprej, lahko tudi v domeni občin, pravi Nagodetova. In poudarja: »Pomoč na domu bo treba posodobiti in uskladiti s strateško vizijo države, ki je deklarativno usmerjena v spodbujanje skupnostne oskrbe. Izhodišča v različnih strategijah, ki se nanašajo na dolgoživo družbo, so izrazito sodobna in v skladu s trendi razvitih držav, izvedba pa za temi cilji močno zaostaja in se ne uresničuje v takšni obliki.«

Komentarji: