Po celjskem gozdu z gorskimi kolesi

Evropski projekt RuBike je kljub zakonodajni zmešnjavi prinesel nekaj legalne rekreacije za gorske kolesarje.
Objavljeno
12. junij 2015 01.58
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Celje – Mestna občina, ki ima na območju Pečovnika 200 hektarov gozda, je javno lastništvo izkoristila za ureditev gorsko-kolesarskih poti. Zaradi nedorečene zakonodaje imajo namreč drugod z urejanjem velike težave, gorski kolesarji pa že več let opozarjajo, da sosednje države turizem te vrste dobro tržijo. Pri nas gorske kolesarje skoraj povsod preganjajo.

Evropski projekt RuBike je bil namenjen prav urejanju gorsko-kolesarskih poti v okviru zakonskih možnosti, v njem pa so se povezale občine Celje, Vojnik, Laško in Štore. Za vsako so pripravili načrt dveh gorsko-kolesarskih poti, na območju Pečovnika na Celjski koči pa so dve tudi uredili. Zakonodaja kolesarjenju v gozdu res ni v pomoč, je dejal predstavnik celjske območne enote zavoda za gozdove Robert Hostnik: »Neposredno se kolesarjev tičejo štirje zakoni. Velika težava je lastništvo, v Sloveniji pa je 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti.« Prav zasebno lastništvo je po njegovih besedah velika težava pri urejanju gorskih-kolesarskih poti: »Lastniku je treba odmeriti odškodnino, določiti je treba odgovornost, če se na poti komu kaj zgodi.« Podobne težave so tudi v gozdovih sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V Celju se jim s temi težavami ni bilo treba ukvarjati, saj gre za eno redkih občin s tako velikim obsegom gozda v občinski lasti.

Večnamenskost gozdnih vlak

Hostnik je dejal, da so za ureditev gorsko-kolesarskih poti najprimernejše že obstoječe gozdne vlake: »Poskrbeti je treba za večnamensko rabo, da so namenjene gospodarjenju z gozdom, hkrati pa so lahko še kolesarska pot. Novih gozdnih poti nismo delali, ampak smo nadgradili gozdne vlake. Na njih morajo zdaj les nalagati na traktorsko prikolico in ne več vlačiti.« Da bodo stroški vzdrževanja čim nižji, so uredili odvodnjavanje, ki je bistveno za dobro vzdrževanje. Deloma novi kolesarski poti potekata po obstoječih planinskih poteh. Opremili so jih s tablami z znakom »Fair play«, s katerim želijo planince in kolesarje pozvati k izogibanju konfliktom.

V društvu Brez bremz, ki je tudi sodelovalo v projektu, so si za označbo poti zamislili svojo markacijo, belo-modro kolesarsko gonilko. Čeprav sta poti skupaj dolgi le dobre tri kilometre, so kolesarji zadovoljni, da se je kljub slabi zakonodaji nekaj vendarle premaknilo. Pot Na Vrheh ima dobra dva kilometra, je bolj položna in primerna tudi za družine, dober kilometer poti Stari Plac pa je namenjen tistim z malo več kondicije. Dela poti sta namenjena izključno kolesarjem, s posebnimi oznakami pa je prepovedana vožnja za motorje, ki so v zadnjem času pogosto na Pečovniku.