Po letu zmage Mira Cerarja in težav Janeza Janše

Ljubljana – SDS Janeza Janše je že drugič zapored dobila evropske volitve. Miro Cerar je s SMC iz nič dobil 36 sedežev na volitvah poslancev, kjer je Zoran Janković s PS strmoglavil kot še nihče v zgodovini države. Je pa Janković oktobra ubranil oblast v prestolnici.

To je oris leta trojih volitev, ki so določile razmerja moči v politiki za prihodnja leta. Dogajanja ni mogoče razumeti brez dveh dogodkov, ki sta se aprila, torej še pred prvim odločanjem ljudstva, zgodila skoraj hkrati: razpleta konflikta za vodenje Pozitivne Slovenije med Zoranom Jankovićem in Alenko Bratušek in pravnomočnosti sodbe v primeru Patria, ki je pomenila, da bo predsednik SDS Janez Janša moral junija v zapor.

PS, Patria in padec vlade

Konflikt za vodenje PS je tlel že vse od padca Janševe vlade po objavi poročila protikorupcijske komisije. Alenka Bratušek je takrat prevzela vodenje vlade. To je z odstopom omogočil predsednik na prejšnjih volitvah najuspešnejše PS, ki je dobila 28 sedežev, Zoran Janković, a novega predsednika v PS po tem leto dni niso volili. Odločanje aprila lani je izsilila Bratuškova, ki je napovedala, da bo odstopila kot premierka, če je večina ne izvoli še za predsednico PS. Vendar je bilo za Jankovića na kongresu več delegatov. Le nekaj dni pozneje, konec aprila, je javnost izvedela, da je višje sodišče potrdilo, da mora Janša v zapor. Bratuškova pa je po krajšem premisleku, že maja, storila, kar je napovedala aprila: uradno je obvestila državni zbor, da odstopa, s čimer je padla vlada, predsednik republike Borut Pahor pa je moral razpisati predčasne volitve v državni zbor. Premierka je z izbiro dneva odstopa določila, da bodo predčasne parlamentarne volitve julija ali avgusta. Pahor je izbral julijski datum.

Slovo Lukšiča in Viranta

Uvod v serijo odločanj so bile evropske volitve konec maja, ki so nakazale turbulentnost. SDS, listo je vodil Milan Zver, je bila po rezultatu daleč pred vsemi in si je s 24,78 odstotka glasov zagotovila tri sedeže v evropskem parlamentu. Zmagoslavje je rahlo okrnilo dejstvo, da je pet let prej zanjo glasovalo več volivcev: 26,66 odstotka. NSi je dosegla skorajda enak delež kot pred petimi leti. A je tokrat kandidirala skupaj s SLS, tej je enak rezultat kot prej sami prinesel sedež več v evropskem parlamentu. S prednostnimi glasovi si ga je zagotovil tedaj še predsednik SLS Franc Bogovič. Tri desne stranke so z nižjim deležem kot na prejšnjih volitvah zasedle več sedežev: pet od osmih. Razlog za to je bila množica levih in liberalnih strank, med katere so se razpršili preostali glasovi, lep del jih je šel v nič. Še najvišji delež je zbral Desus, ki je z 8,12 odstotka izboljšal rezultat prejšnjih volitev in prvič dobil predstavnika v evropskem parlamentu: Iva Vajgla, ki je k njim prestopil iz Zaresa. Poraženka evropskih in drugih lanskih volitev je SD, ki sta se ji delež in število sedežev prepolovila. Sedež si je zagotovil Igor Šoltes, ki je z listo Verjamem presenetljivo prehitel SD in tudi Desus. Pozitivni Sloveniji ni uspelo doseči niti praga. Listo, ki jo je vodil Jože Mencinger, je podprlo le za odtenek več volivcev kot Združeno levico, ki se je na evropskih volitvah prvič pojavila in s 5,47 odstotka nakazala, da ni brez možnosti. Evropski poraz je odnesel predsednika SD Igorja Lukšiča, Novega predsednika bo SD volila čez teden. Odstopil je tudi predsednik DL Gregor Virant, to stranko so volivci lani tako rekoč izbrisali s političnega zemljevida.

Bogovič s SLS iz parlamenta

Majski uspeh, ko je postal evropski poslanec, se je julija za Bogoviča sprevrgel v poraz. SLS je za nekaj sto glasov zgrešila parlamentarni prag, Bogovič je odstopil. Nista pa odstopila Janković in Bratuškova, ki sta na volitvah nastopila vsak s svojo stranko, prag je uspelo doseči le Bratuškovi, ki od volitev vodi najmanjšo stranko v državnem zboru. Čeprav je bilo veliko ugibanj o tem predvsem med njegovimi političnimi nasprotniki, lani ni odstopil Janez Janša, ki je moral 20. junija, ko se je kampanja šele dobro začela, v zapor na Dob. SDS je julija izgubila pet sedežev v državnem zboru, a je z 21 poslanci ostala druga najmočnejša stranka. Čisto na vrh se je zavihtela Stranka Mira Cerarja, ki je podobno kot tri leta prej Pozitivna Slovenija nastala tik pred volitvami. Malo jim je zmanjkalo do rekordnih 36,26 odstotka, kolikor je leta 2000 dosegla LDS. A je z nižjim deležem SMC dobila več sedežev: kar 36. Razlog je bilo veliko strank pod pragom, katerih glasovi so šli v nič. Denimo SLS. Rezultat je Miru Cerarju omogočil hitro sestavo vlade, ki ima prepričljivo večino v DZ.

Lokalna neodvisnost

V državni zbor se je prebila tudi Združena levica, koalicija treh majhnih strank, ki, ko nastopajo ločeno, niso uspešne. To so pokazale lokalne volitve. Na teh je bila oktobra v velikih občinah, kjer v občinske svete volimo stranke, spet najuspešnejša SDS, vendar s krepko slabšim rezultatom kot pred štirimi leti. V županskem delu je primat ohranila SLS. Najbolj so se v županskem in svetniškem delu okrepili kandidati, ki jih niso predlagale stranke. Več kot polovica izvoljenih županov je kandidirala nestrankarsko. A to ne pomeni, da so vsi brez stranke. Kot nestrankarski je bil v Ljubljani izvoljen predsednik PS Zoran Janković. Njegova »nestrankarska« lista pa je dosegla relativno zmago v mestnem svetu največje med občinami.