Po praznikih začetek del za dograditev javne kanalizacije v Ljubljani
Zaradi del, ki bodo trajala dve leti in pol, bo na različnih območjih prestolnice zaprtih 261 ulic in cest. Vrednost projekta je 111 milijonov evrov.
Odpri galerijo
Evropska komisija je zeleno luč za dograditev kanalizacije v Ljubljani prižgala avgusta lani. FOTO: Janez Petkovšek/Delo
Kmalu po praznikih se bodo začela dela na tretjem delu velikega kohezijskega projekta Čisto zate – Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, to je dograditev javne kanalizacije v Ljubljani. Zaradi del, ki bodo trajala dve leti in pol, bo zaprtih 261 ulic in cest na različnih območjih prestolnice.
Evropska komisija je zeleno luč za največji kohezijski projekt, ki bo v Sloveniji izveden v tem obdobju, prižgala avgusta 2017. Njegova vrednost je 111 milijonov evrov, od tega bo 64 odstotkov prišlo iz EU, 12 odstotkov bo prispevala država, približno četrtino pa Mesta občina Ljubljana.
»Projekt smo začeli z enoletno zamudo zaradi pripomb in nagajanja,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik ter zagotovil, da so izpolnili vse okoljske zahteve pristojnih inštitucij.
V okviru projekta bodo zgradili povezovalni kanal (poimenovan C0) v Mestni občini Ljubljana z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice, izvedli tretjo fazo Centralne čistilne naprave Ljubljana in dogradili kanalizacijo na območju Mestne občine Ljubljana. Medtem ko je bila leta 2007 splošna opremljenost s kanalizacijo na tem območju 68-odstotna, se bo z izvedbo projekta ta delež povečal na 98 odstotkov.
Načrtovana je gradnja kanalizacije na 39 območjih v Mestni občini Ljubljana, ki ležijo znotraj štirih aglomeracij: Ljubljana, Gameljne, Tacen in Sadinja vas. Če bo vreme ugodno, se bo tretji del projekta začel 5. novembra, tudi ta pa je razdeljen na tri dele, je povedal Polutnik.
Skupna dolžina načrtovane kanalizacije je 88,3 kilometra, izvajalec za prvih 22 kilometrov je že izbran, to je podjetje Komunalne gradnje iz Grosuplja v skupnem nastopu z družbami Prenova-Gradbenik, Hidrotehnik in KPL. Razpisa za drugi in tretji del bosta objavljena predvidoma decembra letos oz. v začetku prihodnjega leta.
Na vseh teh cestah bodo hkrati s kanalizacijo opravili še nekatera druga dela, med drugim zgraditev ali širitev cestišč, ureditev kolesarskih stez ter obnovitev vodovoda, plinovoda in meteorne kanalizacije. »Prizadevali si bomo, da bodo po končani gradnji vse te ceste prometno bolj varne,«je še dodal Polutnik.
V času del bodo imeli občani na prizadetih območjih oviran dostop do svojih domov, zaradi česar se jim ljubljanski župan Zoran Janković opravičuje. »Ljubljana je 30 let čakala, da končno uredimo kanalizacijo,« je dejal ter dodal, da se bodo s povečanjem centralne čistilne naprave zagotovile potrebe občin Ljubljana, Medvode in Vodice za naslednjih 20 let.
Tudi pripravljalna dela na čistilni napravi v Zalogu se bodo začela kmalu, predvidoma 8. novembra. Z izgraditvijo tretje faze se bodo njene zmogljivosti povečale za 195.000 populacijskih enot, s sedanjih 360.000 na 555.000, je povedal direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija Krištof Mlakar.
»Varnost vodooskrbe je zagotovljena,« je poudaril Mlakar, s čimer se je odzval na opozorila okoljevarstvenikov, da je del povezovalnega kanala C0 načrtovan preko strateško pomembnega vodovarstvenega območja. »Uporabljamo najboljši material in držimo se vse predpisanih zaščitnih ukrepov, ki jih nalaga hidrološka stroka,« je povedal.
Evropska komisija je zeleno luč za največji kohezijski projekt, ki bo v Sloveniji izveden v tem obdobju, prižgala avgusta 2017. Njegova vrednost je 111 milijonov evrov, od tega bo 64 odstotkov prišlo iz EU, 12 odstotkov bo prispevala država, približno četrtino pa Mesta občina Ljubljana.
»Projekt smo začeli z enoletno zamudo zaradi pripomb in nagajanja,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik ter zagotovil, da so izpolnili vse okoljske zahteve pristojnih inštitucij.
V okviru projekta bodo zgradili povezovalni kanal (poimenovan C0) v Mestni občini Ljubljana z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice, izvedli tretjo fazo Centralne čistilne naprave Ljubljana in dogradili kanalizacijo na območju Mestne občine Ljubljana. Medtem ko je bila leta 2007 splošna opremljenost s kanalizacijo na tem območju 68-odstotna, se bo z izvedbo projekta ta delež povečal na 98 odstotkov.
Skupna dolžina načrtovane kanalizacije 88,3 kilometra
Načrtovana je gradnja kanalizacije na 39 območjih v Mestni občini Ljubljana, ki ležijo znotraj štirih aglomeracij: Ljubljana, Gameljne, Tacen in Sadinja vas. Če bo vreme ugodno, se bo tretji del projekta začel 5. novembra, tudi ta pa je razdeljen na tri dele, je povedal Polutnik.
Skupna dolžina načrtovane kanalizacije je 88,3 kilometra, izvajalec za prvih 22 kilometrov je že izbran, to je podjetje Komunalne gradnje iz Grosuplja v skupnem nastopu z družbami Prenova-Gradbenik, Hidrotehnik in KPL. Razpisa za drugi in tretji del bosta objavljena predvidoma decembra letos oz. v začetku prihodnjega leta.
Na vseh teh cestah bodo hkrati s kanalizacijo opravili še nekatera druga dela, med drugim zgraditev ali širitev cestišč, ureditev kolesarskih stez ter obnovitev vodovoda, plinovoda in meteorne kanalizacije. »Prizadevali si bomo, da bodo po končani gradnji vse te ceste prometno bolj varne,«je še dodal Polutnik.
Tri desetletja čakanja
V času del bodo imeli občani na prizadetih območjih oviran dostop do svojih domov, zaradi česar se jim ljubljanski župan Zoran Janković opravičuje. »Ljubljana je 30 let čakala, da končno uredimo kanalizacijo,« je dejal ter dodal, da se bodo s povečanjem centralne čistilne naprave zagotovile potrebe občin Ljubljana, Medvode in Vodice za naslednjih 20 let.
Tudi pripravljalna dela na čistilni napravi v Zalogu se bodo začela kmalu, predvidoma 8. novembra. Z izgraditvijo tretje faze se bodo njene zmogljivosti povečale za 195.000 populacijskih enot, s sedanjih 360.000 na 555.000, je povedal direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija Krištof Mlakar.
»Varnost vodooskrbe je zagotovljena,« je poudaril Mlakar, s čimer se je odzval na opozorila okoljevarstvenikov, da je del povezovalnega kanala C0 načrtovan preko strateško pomembnega vodovarstvenega območja. »Uporabljamo najboljši material in držimo se vse predpisanih zaščitnih ukrepov, ki jih nalaga hidrološka stroka,« je povedal.
