Galerija
Po Sloveniji zagoreli kresovi
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886.
Tradicija kresovanja je globoko zasidrana v slovenski kulturni dediščini. FOTO: Črt Piksi
Na predvečer praznika dela so nocoj po državi tradicionalno zagoreli številni kresovi. Mednarodni praznik se običajno začne s postavljanjem mlajev in organiziranjem budnic. Največje kresovanje je vsako leto na ljubljanskem Rožniku.
Letos ta dan zaznamuje energetska kriza, ki ruši socialno državo in prinaša kompleksne posledice za ves svet. Letošnje sindikalno sporočilo ob prazniku dela je, da bodo tudi v teh zaostrenih razmerah delavstvu, mladim, starejšim in upokojencem enotno krili hrbet ter branili in širili socialno državo, njene pridobitve in javno dobro nasploh, so poudarili.
Kres so na ljubljanskem Rožniku prižgali ob desetih zvečer, pred tem so potekali govori predstavnikov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in Pergam.
Mariborsko kresovanje poteka na hipodromu v Kamnici. Začelo se je že ob 17. uri, ko je zbrane nagovorila generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Saška Kiara Kumer, kres pa so prižgali ob pol desetih zvečer.
V Murski Soboti so dopoldne postavili mlaj na Trgu zmage. Nagovorila jih je predsednica Svobodnega sindikata Slovenije, zbrane bo nagovoril tudi župan Damjan Anžel.
Z baklami praznujejo v Gornji Radgoni, kjer je kot slavnostna govornica napovedana predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Tradicionalno kresovanje je tudi na Ptuju, v Velenju pod Belim dvorom na Gorici, v Novi Gorici pa na Trnovski planoti. Enega večjih kresov vsako leto postavijo v Rušah, Celjani pa praznujejo na Špici.
Kresovanja na Špici v Celju se je udeležilo okoli dva tisoč ljudi. FOTO: Špela Kuralt /Delo
Kot poroča naša dopisnica Špela Kuralt je Kajak kanu klub Nivo Celje pripravil tradicionalno, že 34. kresovanje na Špici, ki ostaja edino veliko organizirano kresovanje v Celju. Prvega so organizirali leta 1992, vmes je enega odnesel le covid-19. Nocoj se je na travniku na sotočju Ložnice in Savinje zbralo skoraj dva tisoč ljudi, ki še vedno uživajo ob ognju in vseh okrepčilih.
Zabave ob kresu s koncerti in gostinsko ponudbo so še v številnih drugih krajih.
Jutri pa bodo ob prazniku dela po številnih krajih po državi že navsezgodaj zadonele tradicionalne budnice, s katerimi bodo pihalni orkestri in godbe prebudili prebivalce ter naznanili začetek praznovanja.
Na upravi za zaščito in reševanje pred letošnjimi kresovanji organizatorje dogodkov in vse druge, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove v naravnem okolju, opozarjajo, da morajo to početi previdno ter spoštovati omejitve in prepovedi iz uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
Kot poudarjajo, mora biti prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa, če požarna straža ni zagotovljena, pa mora biti kurišče obdano tudi z negorljivimi materiali, kot so zemlja, pesek, kamni ali opeka. Kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe.
Kresov ni dovoljeno prižigati ob vetrovnem vremenu, če pa ta že gori, je treba kurjenje prekiniti. Pri kurjenju je prepovedano uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi, po končanem kurjenju pa je treba ogenj in žerjavico pogasiti. Priporočajo tudi, da kurišče prekrijejo z negorljivim materialom.
Na vseh javnih prireditvah s kresovanjem je požarna straža obvezna, izvajajo pa jo lahko le krajevno pristojne gasilske enote, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Kurjenje kresov je ob morebitni razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja prepovedano.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji