Ljubljana – Po štirih letih bodo danes za isto mizo vendarle sedli visoki predstavniki Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije in Makedonije za nasledstvo, ki bi morali skrbeti za uresničevanje nasledstvenega sporazuma po nekdanji SFRJ. Slovenska delegacija pod vodstvom nove visoke predstavnice za nasledstvo
Mateje Vraničar Erman se bo zavzela predvsem za dosledno in učinkovito implementacijo sporazuma o vprašanjih nasledstva.
A na nek način bo sestanek v Zagrebu spoznavni, saj so se od zadnjega sestanka v Sarajevu, z izjemo hrvaške visoke predstavnice za nasledstvo, zamenjali vsi visoki predstavniki, tudi Slovenja je po imenovanju
Ane Polak Petrič za veleposlanico na Japonskem na to mesto julija imenovala Matejo Vraničar Erman. Pomembnih premikov zato ni pričakovati, se bo pa slovenska stran zavzela za stalen dialog visokih predstavnikov, brez večletnih prekinitev, kot je bilo to doslej, cilj pa je uresničevanje sporazuma v praksi.
INFOGRAFIKA: Delo
Najslabše pri finančnih obveznostih
Sporazum sicer zajema delitev premoženja SFRJ, njenih financ, dolgov, diplomatskih predstavništev, arhivov, odgovornosti za pokojnine. Največ odprtih vprašanj ostaja pri vprašanjih finančnih sredstev in obveznosti nekdanje SFRJ, ki so opredeljene v prilogi C, med drugim glede delitve jamstev SFRJ za stare devizne vloge. Potem ko države naslednice že leta ne kažejo pripravljenosti nadaljevati pogajanj pod okriljem Banke za mednarodne poravnave, kakor določa sporazum, bo Slovenija na sestanku znova odprla to vprašanje, saj jih k njegovi rešitvi zavezuje prav sporazum. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić, ki je Sloveniji in Srbiji naložilo poplačilo še neizplačanih varčevalcev Ljubljanske banke v BiH in na Hrvaškem, namreč o tem ni razsojalo in je naslednice napotilo k ureditvi tega vprašanja.
Naslednice so doslej razrešile praktično le odgovornost za pokojnine, kar ureja priloga E, in sicer z bilateralnimi sporazumi. Velik napredek pa je bil dosežen tudi pri delitvi diplomatskih in konzularnih predstavništev, ki jih je razdeljenih približno 80 odstotkov. Težava ostajajo predvsem veliki kompleksi, kot sta v Moskvi in New Delhiju, saj nobena naslednica sama kompleksa ne more prevzeti, saj preseže kvoto, določeno s sporazumom. Trenutno za indijski kompleks prevladuje ideja o delitvi stavb znotraj kompleksov, za ruskega pa, da bi ga ponudili Rusiji, ki bi v zameno vsaki državi dala svojo nepremičnino.
Bomo dobljene nepremičnine uporabili za krepitev diplomatske mreže?
Pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko bo danes tudi predlog zunanjega ministrstva o širitvi diplomatsko-konzularne mreže. Neuradno se omenja štiri nova predstavništva, izbrana na podlagi političnega sodelovanja z državami, gospodarskega interesa, prisotnosti Slovencev in recipročnosti. Govora je o Irski, ki bi jo Slovenija po brexitu težko še naprej nerezidenčno pokrivala iz Velike Britanije. Omenjajo tudi Švedsko, saj nordijske države pokrivamo z Danske. V obeh državah je Slovenija že imela veleposlaništva, a jih je v imenu varčevanja v času finančne krize zaprla. Okrepitev bi potrebovali tudi v Aziji in v Afriki. Parlamentarni odbor je sicer že pokimal odprtju veleposlaništva v Maroku, kjer je Slovenija po Jugoslaviji dobila dobila prostore nekdanjega veleposlaništva v Rabatu. A se pojavljajo pomisleki, ali je ta lokacija res najprimernejša. Večkrat se je že pojavila ideja o Etiopiji, kjer je tudi sedež Afriške unije.
Za prihodnje srečanje, ki ga bo pripravilo Skopje, si slovenska stran, ki jo vodi visoka predstavnica Mateja Vraničar Erman, želi, da bi potekalo v prihodnjega pol leta. FOTO: Blaž Samec/Delo
Mateja Vraničar Erman bo predstavila tudi dve temi, o katerih bi morali odpreti pogovore, in sicer o skupni uporabi oziroma razdelitvi beneškega paviljona, ki je ključen predvsem v času Beneškega in Arhitekturnega bienala. Srbija si je prostor prisvojila, Slovenija in tudi druge države naslednice pa prostore tako najemajo. Ker paviljona leta 2001 niso vključili v sporazum o dediščini – nekdanja visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je v preteklosti navedla, da ne ve, ali so nanj pozabili ali se jim ni zdel pomemben –, je Slovenija na več srečanjih predlagala, da bi se o njegovi uporabi naknadno dogovorili. Dogovora ni bilo zaradi nasprotovanja Srbije, kajti zanj je potrebno soglasje vseh naslednic.
Soglasje bi bilo potrebno tudi za skupno vzdrževanje spominskih obeležij in grobišč v tujini, kjer so pokopane žrtve druge svetovne vojne iz nekdanje SFRJ, kar bi si želela Slovenija. Veliko jih je namreč v slabem stanju. Več kot 20 obeležij je v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Rusiji in Grčiji, zanje pa skrbijo lokalne skupnosti ali posamezne naslednice.
Zadnji skupni sestanek je bil leta 2015 v Sarajevu, pred tem leta 2009 v Beogradu.
