Od novembra so v skupnih nadzorih policije in finančne uprave (Furs) zaradi dolgov iz naslova neplačanih glob policiji, redarstvu in drugim inšpekcijam zarubili 44 vozil dolžnikov – tudi če niso bila napisana na dolžnike.

Ta teden so precej razburjenja med romskim prebivalstvom povzročile izvršbe na socialnih transferjih prekrškarjev. Čez nekaj tednov pa se bodo kršitelji in dolžniki srečali tudi z začasnim zasegom premičnega premoženja, ki bo lahko prodano za poplačilo dolga.

Včeraj sta Peter Grum in direktor policije Damjan Petrič predstavila ozadje skupnih aktivnosti, ki trajajo že pol leta: »Ponavljajoči se prekrškarji pogosto uradno nimajo svojega premoženja, ki bi ga lahko v postopkih izvršbe finančna uprava rubila za potrebe poplačila glob,« je jedro težave opisal Grum ter nadaljeval, da tovrstni dolžniki nimajo premoženja v uradnih evidencah – hkrati pa posamezniki storijo po 50, sto ali več prekrškov. Največji prekrškar v državi ima kar 577 prekrškov.

Potem ko so v nadzorih prometa zarubili 44 vozil, pa je bila v tem tednu javnost seznanjena s še eno prakso Šutarjevega zakona – od osmega januarja naprej je Furs izdal 1739 sklepov o izvršbi iz socialnih prejemkov 1070 dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Dostop Fursa do slednjih je omogočen po sprejetju zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (kot se uradno imenuje Šutarjev zakon), izterjal pa je dobrih 126.000 evrov po vsej Sloveniji izmed dobrega pol milijona, kolikor znaša skupni terjani dolg. Največ dolžnikov prihaja iz jugovzhodnega dela Slovenije.

Prekrškarjem oziroma dolžnikom bodo lahko zasegli tudi premično premoženje ali neprijavljen denar. FOTO: PU Novo mesto/Policija

»Iz številnih primerov je razvidno, da je bila izvršba opravljena v celoti, brez upoštevanja minimalnega zneska za preživetje, kar pomeni, da so posamezniki ostali brez sredstev za hrano, nujna zdravila in osnovne življenjske stroške,« je po izvršbah opozorila Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. Dodali so, da so bile izvršbe izvedene brez predhodnega obvestila CSD, ki bi pred izvršbo presodili, ali se socialni transfer izplačajo v obliki konkretnih dobrin, na podlagi vročilnice za konkretno blago ter drugih zakonsko predvidenih možnosti. »To je povsem napačna interpretacija, tu se strinjamo tako ministrstvo za delo, Furs in ministrstvo za finance,« je včeraj pojasnil Grum.

Grum je zavrnil tudi očitke o diskriminaciji: »V naših registrih ne vodimo podatka, ali je nekdo Rom ali ne. Sklepi se izdajajo vsem državljanom po celotnem teritoriju.« Kljub temu da bo v torek sledil sestanek z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve o optimiziranju procesov, pa je Grum napovedal še prihajajoč nov ukrep, ki ga bodo v prihodnjih tednih dokončno uskladili s policijo.

»Ko ugotovimo, da posameznik razpolaga s premičnim ali pa finančnim premoženjem večje vrednosti, ki znatno presega dohodke, ki jih je v preteklih letih napovedal, lahko začasno zasežemo to premoženje,« je pojasnil. Tako premoženje se kasneje lahko uporabi tudi za poplačilo dolga, Grum pa utemeljuje: »Država ne sme dopuščati stanja, v katerem se nekdo počuti, da ima imuniteto ter da lahko ponavlja prekrške brez kakršnekoli sankcije.«