Pobira vozičke in pomaga direktorju
Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo pravico, da se vključijo v delo.
Odpri galerijo
Odrasli z motnjo v duševnem razvoju radi prihajajo v službo. Nikoli ne zamujajo, nikoli se ne pritožujejo. FOTO Mateja Kotnik
Črna na Koroškem – Ob 50. obletnici obstoja Centra za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem in 40. obletnici odprtja prve delavnice za osebe z motnjo v duševnem razvoju v tem zavodu v Črni poteka celodnevni posvet o izzivih zaposlovanja oseb z motnjo v duševnem razvoju.
»Konec novembra 1978 smo odprli prvo delavnico za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Takrat se je vanjo vključilo šest varovancev. Od takrat se je število delavnic povečevalo. Danes jih imamo ne le v Črni na Koroškem, ampak tudi v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem in na Muti. Vanje je vključenih 237 uporabnikov,« je povedala direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem Dalja Pečovnik. V CUDV so ves čas povečevali tudi število varovancev, ki jih zaposlujejo v različnih podjetjih in jih s tem še bolj vključujejo v družbo.
Na Koroškem varovance iz CUDV zaposluje mežiški Cablex, Tovarna akumulatorskih baterij (TAB) Mežica, slovenjgraški Adient in podjetja, ki so zrasla na pogorišču nekdanjega tekstilnega velikana Preventa. »Teh zaposlitev ni veliko. Gre za posamezne, in ne množične zaposlitve,« pravi Pečovnikova. Varovanci CUDV tako kot preostali zaposleni v teh podjetjih delajo izmensko, osem ur, na delo se odpeljejo z avtobusom, živijo pa še vedno v centru. »Vsaka odrasla oseba ima pravico, da se vključi v delo. Največ jim imamo v varstveno-delovnih centrih. Tudi osebe z najtežjo motnjo v duševnem razvoju,« nadaljuje direktorica.
Bojan Dimnik, inštruktor v varstveno-delovnem centru Kovač: »Varovanci prihajajo na delo ob sedmih zjutraj in so v službi do pol dveh. V skupini jih je dvajset. Najstarejši je star 63 let, najmalajši 26. Delo je resno, od varovancev terja disciplino in odgovornost, saj moramo izpolniti naročila. To je zanje resna služba, ki jo imajo zelo radi, zanjo so tudi nagrajeni.«
V črnjanskem CUDV si želijo, da bi za osebe z motnjo v duševnem razvoju našli še več delovnih priložnosti. »Temu je namenjen današnji posvet. Skupaj s stroko, lokalnimi skupnostmi in društvi, ki se ukvarjajo s to populacijo, želimo poiskati še več možnosti za čim bolj nemoteno vključitev v delo, da je varovanec koristen in enakopravno obravnavan,« pove Dalja Pečovnik.
Z delodajalci, ki se odločijo za vključitev oseb z motnjo v duševnem razvoju v delovni proces, imajo v Črni dobre izkušnje. »Podjetja, s katerimi sodelujemo, izkazujejo veliko mero družbene odgovornosti. Naše varovance sprejemajo na topel, človeški način,« pravi Pečovnikova. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar iz Ljubljane pravijo, da njihovi varovanci ob prevzemu delovnih obveznosti potrebujejo pomoč. Tanja Dečman in Aleš Masten delata v Bauhausu. Tanja Dečman: »Jaz sem na oddelku vrt. Zlagam rože, semena, sveče in lonce. Zdi se mi zelo super. Delam že trinajst let.« Aleš Masten: »Jaz pa pobiram vozičke. Včasih pomagam na oddelku vrt, pa direktorju tudi pomagam. Kakor me potrebujejo. Delo se mi zdi v redu. Delam od sedmih do enih.«
»Konec novembra 1978 smo odprli prvo delavnico za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Takrat se je vanjo vključilo šest varovancev. Od takrat se je število delavnic povečevalo. Danes jih imamo ne le v Črni na Koroškem, ampak tudi v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem in na Muti. Vanje je vključenih 237 uporabnikov,« je povedala direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem Dalja Pečovnik. V CUDV so ves čas povečevali tudi število varovancev, ki jih zaposlujejo v različnih podjetjih in jih s tem še bolj vključujejo v družbo.
V službo z avtobusom
Na Koroškem varovance iz CUDV zaposluje mežiški Cablex, Tovarna akumulatorskih baterij (TAB) Mežica, slovenjgraški Adient in podjetja, ki so zrasla na pogorišču nekdanjega tekstilnega velikana Preventa. »Teh zaposlitev ni veliko. Gre za posamezne, in ne množične zaposlitve,« pravi Pečovnikova. Varovanci CUDV tako kot preostali zaposleni v teh podjetjih delajo izmensko, osem ur, na delo se odpeljejo z avtobusom, živijo pa še vedno v centru. »Vsaka odrasla oseba ima pravico, da se vključi v delo. Največ jim imamo v varstveno-delovnih centrih. Tudi osebe z najtežjo motnjo v duševnem razvoju,« nadaljuje direktorica.
Naročila morajo izpolniti do dogovorjenega roka. To od njih terja disciplino in odgovornost. FOTO Mateja Kotnik
Bojan Dimnik, inštruktor v varstveno-delovnem centru Kovač: »Varovanci prihajajo na delo ob sedmih zjutraj in so v službi do pol dveh. V skupini jih je dvajset. Najstarejši je star 63 let, najmalajši 26. Delo je resno, od varovancev terja disciplino in odgovornost, saj moramo izpolniti naročila. To je zanje resna služba, ki jo imajo zelo radi, zanjo so tudi nagrajeni.«
Na oddelku Vrt že trinajst let
V črnjanskem CUDV si želijo, da bi za osebe z motnjo v duševnem razvoju našli še več delovnih priložnosti. »Temu je namenjen današnji posvet. Skupaj s stroko, lokalnimi skupnostmi in društvi, ki se ukvarjajo s to populacijo, želimo poiskati še več možnosti za čim bolj nemoteno vključitev v delo, da je varovanec koristen in enakopravno obravnavan,« pove Dalja Pečovnik.
Z delodajalci, ki se odločijo za vključitev oseb z motnjo v duševnem razvoju v delovni proces, imajo v Črni dobre izkušnje. »Podjetja, s katerimi sodelujemo, izkazujejo veliko mero družbene odgovornosti. Naše varovance sprejemajo na topel, človeški način,« pravi Pečovnikova. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar iz Ljubljane pravijo, da njihovi varovanci ob prevzemu delovnih obveznosti potrebujejo pomoč. Tanja Dečman in Aleš Masten delata v Bauhausu. Tanja Dečman: »Jaz sem na oddelku vrt. Zlagam rože, semena, sveče in lonce. Zdi se mi zelo super. Delam že trinajst let.« Aleš Masten: »Jaz pa pobiram vozičke. Včasih pomagam na oddelku vrt, pa direktorju tudi pomagam. Kakor me potrebujejo. Delo se mi zdi v redu. Delam od sedmih do enih.«
