Pobudniki referenduma svarijo pred zlorabo parlamentarnih preiskav

Pred sklepnim tednom referendumske kampanje so Pavel Gantar, Igor Vidmar, Dušan Keber, Rastko Močnik in Ali Žerdin pozvali volivce, naj na zakonodajnem referendumu 11. oktobra zavrnejo novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Ocenjujejo, da bi spremembe povečale možnosti za politično zlorabo parlamentarnih preiskav in zmanjšale pravno varstvo posameznikov.

Volivci bodo v nedeljo, 11. oktobra, odgovarjali na vprašanje, ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki jo je državni zbor sprejel 26. maja letos.

Ena osrednjih sprememb zadeva pravno varstvo oseb, ki so predmet parlamentarne preiskave. Po veljavni ureditvi lahko tudi preiskovanec oziroma nekatere druge prizadete osebe zahtevajo presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem. Novela ta krog upravičencev pomembno zožuje; preiskovanec bi lahko zaradi zatrjevanih kršitev pravic praviloma sprožil upravni spor šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije.

Pobudniki referenduma prav v tem vidijo nevarnost, da bi parlamentarne preiskave postale sredstvo političnega pritiska na posameznike, organizacije in druge kritike oblasti. Izraz »politična policija«, ki ga uporabljajo v kampanji, je njihova politična ocena posledic novele, ne pravna opredelitev zakona.

Ali Žerdin je parlamentarno preiskavo postavil v zgodovinski kontekst. Spomnil je na čas pred skoraj štirimi desetletji, ko so preiskovalni mehanizmi nastajali tudi zaradi ugotavljanja zlorab oblasti nad posamezniki. Po njegovem se je njihov namen skozi desetletja spreminjal: iz nadzora parlamenta nad izvršno oblastjo naj bi se vse bolj spreminjali v nadzor politike nad družbo.

»Pomembno je preprečiti, da parlamentarna preiskava, ki je bila nekoč orodje proti avtoritarnosti, sama postane orodje avtoritarnosti,« je dejal.

Dušan Keber je sedanje razmere povezal z delovanjem Odbora za varstvo človekovih pravic ob procesu proti Janezu Janši konec osemdesetih let. Poudaril je, da so člani odbora tedaj branili pravice posameznika pred oblastjo ne glede na njegovo politično pripadnost.

Nekaterih članic in članov odbora za človekove pravice žal ni več. FOTO: Voranc Vogel

Po njegovem je enako načelo pomembno tudi danes. Ocenil je, da bi lahko nova ureditev omogočila dolgotrajno politično izpostavljanje posameznikov, še preden bi ti lahko učinkovito izpodbijali zakonitost posegov v svoje pravice.

Pavel Gantar je zavrnil argument zagovornikov novele, da spremembe predvsem povečujejo učinkovitost parlamentarnih preiskav. Po njegovih besedah težava ni le v dolgotrajnosti postopkov, temveč tudi v nevarnosti, da že sam postopek postane politično sredstvo.

»Parlamentarne preiskave velikokrat niso bile ustanovljene zato, da bi nekaj odkrile, ampak zato, da bi ljudi, ki so za oblast neprijetni, leta vrteli na ražnju,« je dejal.

Tudi Rastko Močnik meni, da novela zmanjšuje varovalke pred uporabo parlamentarnih preiskav za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Po njegovih besedah je problematična predvsem možnost, da ima že sama uvedba dolgotrajne preiskave posledice za ugled in politično delovanje posameznika, ne glede na njen končni rezultat.

Igor Vidmar je predlagano ureditev označil za »novi makartizem« in opozoril, da bi po njegovem lahko pritisk presegel običajne spore med političnimi strankami ter zajel tudi civilno družbo.

V razpravo o zakonu je septembra poseglo tudi ustavno sodišče. To je pri veljavni ureditvi razveljavilo določbo, po kateri državni zbor do njegove odločitve ni smel imenovati preiskovalne komisije. Presodilo je, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota in da pravna sredstva njenega dela ne smejo nesorazmerno zavlačevati. Hkrati pa ustavno sodišče ni odpravilo same možnosti ustavnosodne presoje akta o odreditvi preiskave.

Prav razmerje med učinkovitostjo parlamentarnega nadzora in pravočasnim varstvom pravic preiskovancev je tako eno ključnih vprašanj referenduma. Pobudniki referenduma trdijo, da novela ravnotežje preveč premika v korist parlamentarne večine, medtem ko zagovorniki sprememb poudarjajo potrebo po učinkovitejših preiskavah.

O tem, ali bo novela začela veljati, bodo volivci odločili 11. oktobra.