Počivalšek: Ključno pogajanje, ne pogojevanje
Več vidnih slovenskih politikov se je zoperstavilo stališču predsednika vlade, da je pogojevanje sredstev s spoštovanjem demokratičnih standardov ustrezno.
Odpri galerijo
Posvetovanje predsednika evropskega sveta Charlesa Michela, slovenskega premiera Janeza Janše, bolgarskega premiera Bojka Borisova, romunskega predsednika Klausa Wernerja Iohannisa in hrvaškega premiera Andreja Plenkovića. FOTO: François Walschaerts/AFP
Vrh Evropske unije, na katerem se voditelji držav članic in predstavniki institucij od petka pogajajo o sredstvih za okrevanje po pandemiji in večletni finančni perspektivi, je razdelil evropsko javnost. Kot smo že poročali, države med drugim razdvaja pogojevanje prejemanja sredstev za obnovo po pandemiji s spoštovanjem načel pravne države.
Medtem ko si nekatere države želijo zamejiti dostop do sredstev tistim, ki ne spoštujejo temeljnih načel, sta tovrstnemu pogojevanju nasprotovali Madžarska in Poljska, proti katerima zaradi nespoštovanja demokratičnih temeljev teče postopek po 7. členu pogodbe o EU. Stališče, da je tovrstno pogojevanje neustrezno, je najbolj ostro zagovarjal madžarski premier Viktor Orbán – nizozemskemu premieru Marku Rutteju je očital celo sovražnost –, madžarskega kolega pa je podprl tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša. Na twitterju je menil, da Slovenija ne nasprotuje pogojevanju, ampak zavrača »selektivno pravico« in »dvojne standarde«.
Preberite še: Bruseljski vrh še ostaja misija nemogoče
Pogojevanje pridobivanja evropskih sredstev s spoštovanjem načel demokracije je na današnji novinarski konferenci komentiral tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Uvodoma je dejal, da je vprašanje glede tega povezovanje zgodbe, ki je nujno potrebna, z dnevnopolitičnimi zgodbami pri nas doma. »Evropska komisija, kar sem povedal tudi včeraj, bi morala iskati soglasje za načrt okrevanja in bi morala preiti od pogojevanja v pogajanja, kajti vsi želimo okrepiti zaupanje v skupne evropske vrednote,« je povedal.
Po njegovem bo ta cilj težko doseči, če bo glas enih članic prevladal nad drugimi. »Mi kot država, mi kot – če hočete z mojega zornega kota – ministrstvo ne spreminjamo svoje zavezanosti k skupnim evropskim vrednotam. Ostajamo na poti, ki smo jo izbrali na referendumu leta 2003,« je dodal in komentiral, da je nekorektno izkrivljati to dejstvo za nabiranje političnih točk na domačem političnem parketu. Povedal je še, da pričakuje, da bo slovenski delegaciji uspelo doseči postavljeni cilj ter priskrbeti 2,6 milijarde povratnih sredstev in 2,5 milijarde nepovratnih za okrevanje gospodarstva po epidemiji.
Da je naivno razmišljati o »iskreni skrbi za vladavino prava«, je menila evropska poslanka Romana Tomc (SDS). Po njenem je v ospredju merjenje moči. S čivkom se je oglasil tudi Tomaž Gantar, zdravstveni minister iz vrst Desusa. Zapisal je, da sta »pravna država in spoštovanje človekovih pravic demokratična standarda vsake sodobne družbe«.
Več slovenskih politikov je bilo kritičnih do odločitve predsednika vlade, da se pogojevanju upre skupaj z Madžarsko in Poljsko. »V EU smo bili znani po tem, da smo zagovarjali vladavino prava. Zdaj z Madžarsko in Poljsko trdimo, da ni potrebno spoštovati temeljnih evropskih vrednot,« je na twitterju zapisala predsednica stranke SD Tanja Fajon. Podobno je bila kritična tudi evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi): »Če bi nekateri voditelji imeli čisto vest, ne bi zahodnim državam članicam EU, ki so ustanoviteljice te unije, predavali o vladavini prava. Dovolj je tega, da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope.«
Nekdanji premier Marjan Šarec (LMŠ) je izjavil, da nas vlada pelje v višegrajsko smer, kjer da je zaželeno nespoštovanje vladavine prava. Sloveniji bo to dolgoročno škodovalo, je menil, tovrstna usmeritev je stranpot od usmeritve proti jedrnim državam. Iz Slovenije se po njegovem resda sliši glas, a ne dober.
Luka Mesec (Levica) je izrazil mnenje, da se Janša pogojevanju ni zoperstavil le zato, da bi podprl voditelje Madžarske in Poljske, temveč v strahu, da bi Slovenija ostala brez evropskih sredstev v primeru sprejetja tovrstnih zavez. »Ve, da je vodja vlade, ki poskuša zase in za svoje sodelavce imeti drugačne standarde, kot veljajo za ostale ljudi,« je povedal. Počivalškovega poziva, da se morajo voditelji EU nehati pogovarjati o pogojevanju, pač pa začeti s pogajanji, je Mesec označil za ministrovo ščitenje predsednika vlade. Do koalicijskih partneric je bila kritična tudi predsednica stranke SAB Alenka Bratušek. Po navedbah STA je spomnila, da premier v Bruslju ne navaja le svojih stališč, temveč stališče RS.
Medtem ko si nekatere države želijo zamejiti dostop do sredstev tistim, ki ne spoštujejo temeljnih načel, sta tovrstnemu pogojevanju nasprotovali Madžarska in Poljska, proti katerima zaradi nespoštovanja demokratičnih temeljev teče postopek po 7. členu pogodbe o EU. Stališče, da je tovrstno pogojevanje neustrezno, je najbolj ostro zagovarjal madžarski premier Viktor Orbán – nizozemskemu premieru Marku Rutteju je očital celo sovražnost –, madžarskega kolega pa je podprl tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša. Na twitterju je menil, da Slovenija ne nasprotuje pogojevanju, ampak zavrača »selektivno pravico« in »dvojne standarde«.
Preberite še: Bruseljski vrh še ostaja misija nemogoče
Pogojevanje pridobivanja evropskih sredstev s spoštovanjem načel demokracije je na današnji novinarski konferenci komentiral tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Uvodoma je dejal, da je vprašanje glede tega povezovanje zgodbe, ki je nujno potrebna, z dnevnopolitičnimi zgodbami pri nas doma. »Evropska komisija, kar sem povedal tudi včeraj, bi morala iskati soglasje za načrt okrevanja in bi morala preiti od pogojevanja v pogajanja, kajti vsi želimo okrepiti zaupanje v skupne evropske vrednote,« je povedal.
Po njegovem bo ta cilj težko doseči, če bo glas enih članic prevladal nad drugimi. »Mi kot država, mi kot – če hočete z mojega zornega kota – ministrstvo ne spreminjamo svoje zavezanosti k skupnim evropskim vrednotam. Ostajamo na poti, ki smo jo izbrali na referendumu leta 2003,« je dodal in komentiral, da je nekorektno izkrivljati to dejstvo za nabiranje političnih točk na domačem političnem parketu. Povedal je še, da pričakuje, da bo slovenski delegaciji uspelo doseči postavljeni cilj ter priskrbeti 2,6 milijarde povratnih sredstev in 2,5 milijarde nepovratnih za okrevanje gospodarstva po epidemiji.
Madžarski premier Viktor Orbán nasprotuje pogojevanju sredstev s spoštovanjem demokratičnih vrednot. FOTO: Johanna Geron/AFP
Da je naivno razmišljati o »iskreni skrbi za vladavino prava«, je menila evropska poslanka Romana Tomc (SDS). Po njenem je v ospredju merjenje moči. S čivkom se je oglasil tudi Tomaž Gantar, zdravstveni minister iz vrst Desusa. Zapisal je, da sta »pravna država in spoštovanje človekovih pravic demokratična standarda vsake sodobne družbe«.
Evropska unija ni le bankomat
Več slovenskih politikov je bilo kritičnih do odločitve predsednika vlade, da se pogojevanju upre skupaj z Madžarsko in Poljsko. »V EU smo bili znani po tem, da smo zagovarjali vladavino prava. Zdaj z Madžarsko in Poljsko trdimo, da ni potrebno spoštovati temeljnih evropskih vrednot,« je na twitterju zapisala predsednica stranke SD Tanja Fajon. Podobno je bila kritična tudi evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi): »Če bi nekateri voditelji imeli čisto vest, ne bi zahodnim državam članicam EU, ki so ustanoviteljice te unije, predavali o vladavini prava. Dovolj je tega, da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope.«
Nekdanji premier Marjan Šarec (LMŠ) je izjavil, da nas vlada pelje v višegrajsko smer, kjer da je zaželeno nespoštovanje vladavine prava. Sloveniji bo to dolgoročno škodovalo, je menil, tovrstna usmeritev je stranpot od usmeritve proti jedrnim državam. Iz Slovenije se po njegovem resda sliši glas, a ne dober.
Luka Mesec (Levica) je izrazil mnenje, da se Janša pogojevanju ni zoperstavil le zato, da bi podprl voditelje Madžarske in Poljske, temveč v strahu, da bi Slovenija ostala brez evropskih sredstev v primeru sprejetja tovrstnih zavez. »Ve, da je vodja vlade, ki poskuša zase in za svoje sodelavce imeti drugačne standarde, kot veljajo za ostale ljudi,« je povedal. Počivalškovega poziva, da se morajo voditelji EU nehati pogovarjati o pogojevanju, pač pa začeti s pogajanji, je Mesec označil za ministrovo ščitenje predsednika vlade. Do koalicijskih partneric je bila kritična tudi predsednica stranke SAB Alenka Bratušek. Po navedbah STA je spomnila, da premier v Bruslju ne navaja le svojih stališč, temveč stališče RS.
