Le 2500 podpisov bi bilo dovolj za podporo referendumski pobudi, a so jih sindikati v vložišče državnega zbora dostavili kar 47.223, zbranih v manj kot štirih delovnih dneh. Če bo večina poslancev izglasovala, da ljudsko izrekanje o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopustno, bodo odločitev izpodbijali na ustavnem sodišču.

V pred dnevi vloženem predlogu novele o delovnih razmerjih, s katero bi SDS in NSi ukinila možnost, da delodajalci sindikalno članarino odtegnejo pri obračunu plač, pa vidijo predvsem poskus utišanja in onemogočanja svojega delovanja. Državni svet ni podprl veta.

Zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj in premik k vzhodu

»Niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih, državljank in državljanov niso odvrnili od tega, da so povedali, kaj mislijo o zakonu. Tako impresivno število v tako kratkem času je jasno sporočilo, da to ni zakon za ljudi, ampak proti ljudem, za kapital in za bogate. To ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj Slovenije,« je pred oddajo podpisov izjavil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.

FOTO: Jože Suhadolnik

Sindikalne centrale, ki so se jim pridružile nevladne organizacije in tri po novem opozicijske stranke, poudarjajo, da vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum nikakor ni bila njihova prva izbira, a so se zanjo odločile zaradi nesprejemljivosti interesnega interventnega zakona in ker predlagatelji niso bili pripravljeni na pogovor, niti niso upoštevali njihovih pripomb.

»Ko branimo socialno državo, branimo slovensko ustavo. Prvo legalno sredstvo, ki ga bomo uporabili, je referendum, ki je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialotržnega gospodarstva ali želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok,« meni Štrukelj.

Povsem nasprotno videnje, kaj je razvoj in zakaj intervencija

»Zakon prinaša podivjano privatizacijo zdravstva, kadrovsko ropanje javnega sistema in finančno ropanje javne zdravstvene blagajne in zdravstvo dejansko spreminja v eno navadno trgovino, zdravnike pa v prodajalce svojih storitev najbolj dobičkonosnim strankam.

Znižanje DDV in znižanje davka na oddajanje nepremičnin v najem se bo poznalo izključno na denarnicah veletrgovcev in lastnikov nepremičnin. Bogataška kapica pomaga le najbogatejšim do še več bogastva, kadrom, o katerih govorijo - najperspektivnejšim, najbolj nujno potrebnim, deficitarnim, najproduktivnejšim in najboljšim - pa ne prinaša ničesar, razen zmanjšanja delavskih in socialnih pravic.

Zakon uzakonja prisilno upokojevanje z lažno obljubo polne pokojnine in polne plače, pri tem pa delodajalcev ne zavezuje, da da zaposlenim to možnost sploh ponudijo, kar koplje večmilijonsko luknjo v pokojninsko in zdravstveno blagajno, in to luknjo bomo plačevali vsi z nižjimi pokojninami in samoplačniškimi zdravstvenimi storitvami,« je nekaj vsebinsko najbolj spornih točk izpostavila Katarina Rotar iz nevladne organizacije Glas ljudstva.

Če bo državni zbor dovolilo referendum, ga bodo morali pobudniki najprej podpreti s 40.000 overjenimi podpisi volivcev. Če ga ne bo, bo o tem odločalo ustavno sodišče.

FOTO: Jože Suhadolnik

Po 90. členu ustave zakonodajnega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati, kako je glede tega zakona, pa stališča pravne stroke niso enotna. Pri tem pri Pravni mreži za varstvo demokracije, na primer, posebej izpostavljajo problematičnost uporabe t.i. omnibus zakonodajne tehnike, ki posega v več sistemskih zakonov.

Ocenjujejo, da bi moral državni zbor upoštevati vse relevantne vidike, tudi dejstvo, da bi zakon brez kompenzacijskih ukrepov po oceni fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj dodatno strukturno povečal za okoli 900 milijonov evrov oziroma več kot odstotno točko BDP letno.

Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pričakuje, da bo ustavno sodišče dovolilo referendum, če bi ga parlamentarna večina preprečila: »Pravica do referenduma je temeljna človekova pravica, ki je ni dovoljeno zlorabljati ali s pravnimi malverzacijami zaobiti. V nasprotnem primeru se bo dalo v vsak zakon neko določbo o davku in se ga s tem onemogočilo.«

Poseg v sindikalne članarine

Predstavniki delojemalcev so opozorili še na en vidik. »Sindikati smo bili deležni številnih diskreditacij, žaljivega in sovražnega govora, predvsem v nekaterih medijih in preko družbenih omrežij. Za piko na i je bila v petek vložena novela zakona o delovnih razmerjih z enim samim členom – odvezo delodajalcem, da jim ne bi bilo treba več obračunavati članarine za sindikate, in z enim samim ciljem – ošibiti sindikate in jih utišati.

Seveda ne gre za nobeno naključje, povsem jasno je, ga gre za potezo iz maščevalnosti, za povračilni ukrep,« je prepričan Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam. Po njegovih besedah so s tem na primeru sindikatov pokazali, kaj čaka vsakogar, ki bi si drznil nasprotovati.

»Ustrahovanje in utišanje kritikov je ena od temeljnih značilnosti avtoritarnih režimov. Gre za posege v svobodo misli in govora, kar je v popolnem nasprotju z obljubami vsaj dveh strank, ki vstopata v bodočo koalicijo. Pred volitvami sta obljubljali novo politiko, dialog, sodelovanje, grajenje mostov in preseganje delitev. Praksa, ki jo spremljamo, pa je diametralno nasprotna,« je kritičen Počivavšek, ki poziva k umiku zakona o delovnih razmerjih, ki je v popolnem nasprotju ne samo z demokratičnimi standardi in standardi socialne država, ampak tudi z usmeritvijo, h kateri poziva Evropska komisija in s konvencijami Mednarodne organizacije dela.

»Sporočilo je jasno in pravi 'z vami se ne želimo pogovarjati, vas želimo onemogočiti in uničiti'. Zdi se, da gre za poskus uničevanja sindikatov v tej državi, ki ga je izpeljal pred desetletjem Orban na Madžarskem,« je pristavil Štrukelj in dodal, da si tako potezo lahko izmisli zgolj nekdo, ki mu je do tega, da bi vladal s pozicije moči.