Ruska kapelica za rusko politiko nima konkurence

Pri ruski kapelici so na slovesnosti, ki se je je udeležilo 700 ljudi, obeležili 101. obletnico postavitve ruske kapelice.

Objavljeno
30. julij 2017 10.00
kapelica
Blaž Račič
Blaž Račič

Kranjska Gora - Po lanskem vrhuncu, ko se je tradicionalne spominske slovesnosti ob stoti obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem poleg slovenskega političnega vrha udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, je bil današnji dogodek spet običajna slovesnost z govori, mašo in kulturnim programom.

Ob obisku ruskega ministra za informiranje Nikolaja Nikiforova na slovesnosti niso uvedli posebnih varnostnih ukrepov, kakršni so veljali lani, tako da so številni udeleženci na prireditev lahko prišli peš. Niti ploha ni zmotila slavja in pokvarila razpoloženja.

Navzoče je nagovoril slovenski zunanji minister Karl Erjavec, častni pokrovitelj spominske slovesnosti pri Ruski kapelici. Pravi, da je v zadnjih desetletjih postala simbol prijateljstva med slovenskim in ruskim narodom, državi pa sta v tem obdobju vzpostavili visoko raven sodelovanja. Gospodarska menjava med Slovenijo in Rusijo je kljub omejitvam v prvem trimesečju letos zrasla za petino, je bil zadovoljen minister.

Erjavec se je spomnil lanske slovesnosti in dejal, da je bil prav zaradi visokega gosta iz Rusije to izjemen zunanjepolitični dogodek. Ruska kapelica, za katero skrbijo domačini iz Kranjske Gore, po njegovem izkazuje človečnost, ki je danes vse bolj redka, in hkrati predstavlja pomembno vez med obema narodoma. Dodal je, da s sedanjimi razmerami v mednarodni skupnosti, z napadi terorizma in tudi jedrsko grožnjo »ne moremo biti zadovoljni«.

Zanimanje mladih


Nikolaj Nikiforov je poudaril skrb domačinov za kapelico, ki je simbol miru in razumevanja. Pravi, da ne pozna druge države ali podobnega dogodka kje drugje, ki bi se ga redno udeleževali visoki ruski politiki. Čeprav na prireditvi mladih ni bilo veliko, Nikiforov meni, da se vrednote, ki jih simbolizira Ruska kapelica, prenašajo naprej na mlajše generacije.

Ljubljančan Jure Pavlič je bil z dedkom že večkrat pri kapelici, z dekletom pa sta bila redka predstavnika mlajše generacije na prireditvi, ki se je najštevilnejše udeležujejo starejši. Njegov praded je bil vojak na ruski fronti, kar ga povezuje z Rusijo. Pavlič je dejal, da je že obiskal Rusijo, pa tudi jezika se je naučil. Miloš Mikolič iz Ljubljane je ugotavljal, da je mladih na prireditvi manj tudi zato, ker človek šele s starostjo pridobi zrelost in takrat lažje dojame razsežnost slovesnosti.

Koprčanka Lilijana Gustinčič Furlan na gimnaziji v Piranu poučuje slovenski in ruski jezik. »Ruščina ni obvezen jezik na naši gimnaziji, a se vsako leto najde ekipa mladih, ki hodi h krožku. Po razpadu Sovjetske zveze je bila Rusija ob prevladi ZDA v svetovni politiki odrinjena, a mlade je prav zaradi te odrinjenosti bolj zanimala«, ugotavlja profesorica, ki se občasno udeleži slovesnosti pod Vršičem.