Podelili so Zoisove nagrade

V Narodnem domu so podelili Zoisove nagrade, za življenjsko delo sta jo dobila Dušan Ferluga in Davorin Dolar.
Objavljeno
30. november 2004 21.01
Slavnostni govornik rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger
Ljubljana - Predsednik komisije za nagrade in priznanja Janez Levec je na današnji slovesnosti v Narodnem muzeju podelil Zoisovi nagradi za življenjsko delo, ki sta jo prejela profesor Dušan Ferluga za delo na področju medicine in Davorin Dolar za delo na področju fizikalne kemije.

Slednji je med drugim prejel nagrado zato, ker velja za utemeljitelja sodobne fizikalno kemijske šole na Slovenskem, medtem ko je Ferluga najuglednejši slovenski patolog, katerega vpliv bo po mnenju komisije segal tudi v prihodnost.

Poleg nagrad za življenjsko delo pa je Levec podelil tudi druge Zoisove nagrade in priznanja, ki so najvišje državne nagrade na področju znanosti, in sicer dve Zoisovi nagradi za vrhunske znanstvene dosežke, tri priznanja za pomembne znanstvene dosežke in priznanje za tehnološki dosežek. Na prireditvi je kot slavnostni govornik nastopil rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger.

V svojem nastopu je rektor ljubljanske univerze izrazil upanje, da reforme, povezane z bolonjskim procesom, ne bodo uničile univerze in da se znanost ne bo več delila na univerzitetno in inštitutsko. Današnje slavljence je k uspehom pripeljalo tisto, kar odlikuje vsakega dobrega znanstvenika, tj. trdo delo, znanstvena radovednost in dvomi v samoumevnosti, je prepričan Mencinger.

Letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo Dušan Ferluga je redni profesor za patologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je vrhunski raziskovalec in strokovnjak, ki je s svojo obsežno dolgoletno dejavnostjo ter ustvarjalnostjo zaznamoval področje medicine v Sloveniji. Raziskovalno je deloval predvsem na področju bolezni pljuč, jeter in še posebej ledvic ter avtoimunskih sistemskih bolezni. Ferluga je s svojim delom utemeljil, razvil in v mednarodnem prostoru uveljavil slovensko patologijo. Številne ugotovitve Ferluge, ki so plod izvirnih znanstvenih spoznanj, pomenijo pomemben prispevek k medicinski znanosti tudi v svetovnem merilu. Objavljene so bile v uglednih znanstvenih revijah in mednarodnih monografijah.

Drugi prejemnik nagrade za življenjsko delo Davorin Dolar, upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo, je vodilno ime stroke na Slovenskem in sodi med mednarodno najbolj uveljavljene slovenske znanstvenike. V več kot štirih desetletjih delovanja v znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem delu na Univerzi v Ljubljani pa je pomembno prispeval k razumevanju lastnosti raztopin polielektrolitov. Dolar je proučeval termodinamične in transportne lastnosti omenjenih raztopin. Zlasti pomembne so njegove raziskave osmoznega tlaka, razredčilnih entalpij, molskih volumnov, električne prevodnosti in stopnje vezanja ionov. Izsledke svojih raziskav je Dolar s svojimi sodelavci objavil v vrsti člankov v najuglednejših revijah s področja fizikalne kemije, kar je slovenski fizikalni kemiji prineslo mednarodni ugled. Izsledki njegovega dela pa presegajo področje fizikalne kemije, saj so raziskave, ki jih je objavil, pomembne tudi za sorodne znanosti in tehnologije.

Kot že omenjeno, pa je komisija za nagrade in priznanja poleg dveh Zoisovih nagrad za življenjsko delo podelila tudi dve Zoisovi nagradi za vrhunske znanstvene dosežke, tri Zoisova priznanja za pomembne znanstvene dosežke in eno Zoisovo nagrado za pomembne tehnološke dosežke. Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju organske kemije je prejel profesor na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Božo Plesničar.

Profesor je od leta 1997 objavil deset izvirnih člankov v zelo uglednih revijah s področja organske kemije. Članki se nanašajo na temeljne raziskave, ki so prispevale nova in izvirna spoznanja o mehanizmih oksidacije organskih spojin in o strukturi in reaktivnosti nastalih produktov. Raziskave pa pomenijo enega največjih dosežkov slovenske in enega pomembnejših dosežkov svetovne kemije v zadnjih desetih letih, je zapisano v obrazložitvi podelitve nagrade.

Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev sta prejela profesorja Marko Mikuž in Danilo Zavrtanik iz ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Mikuž in Zavrtanik sta vodila slovensko skupino raziskovalcev, ki je v okviru projekta CPLEAR v evropskem laboratoriju CERN v Ženevi raziskovala lastnosti sistema nevtralnih kaonov, povezanih s kršitvijo kombinirane simetrije na zrcaljenje v prostoru in na konjugacijo naboja. Prav identifikacija elektronov pa je bila eno osnovnih orodij pri odkritju kršitve simetrije na obrat časa. Nagrajenca uživata velik ugled v mednarodnih znanstvenih krogih, njuno delo pa predstavlja vrhunski prispevek v zakladnico svetovnega znanja na področju fizike osnovnih delcev, so sporočili z ministrstva za šolstvo.

Višji znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan doktor Igor Križaj je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije. Njegove raziskave prispevajo k odkritjem, pomembnim za medicinska področja, kot sta fiziologija in nevrobiologija. S svojimi raziskavami in novimi pristopi pa je Križaj odprl nove možnosti za raziskave drugih toksičnih fosfolipaz iz kačjih strupov in s tem odkrivanja molekulskih procesov, ki nastopijo po zastrupitvi s kačjimi strupi.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke pa je prejel tudi profesor Igor Muševič z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, ki je priznanje prejel za dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije. Med najodmevnejša dela profesorja Muševiča sodi eksperimentalno odkritje kristalnih mostov v reži med trdnima površinama, ki je napolnjena s tekočim kristalom v izotropni fazi. Skupaj s sodelavci je v ta namen razvil izvirno metodo, pri kateri s pomočjo mikroskopa na atomsko silo kontrolira razdaljo med posebej obdelano stekleno mikro kroglo in stekleno ploščo. S svojimi deli je profesor Muševič pomembno uveljavil slovensko znanost v mednarodnem prostoru.

Docent za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Matevž Kos pa je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti, in sicer za monografijo Poskusi z Nietzschejem. Njegova monografija "Poskusi z Nietzschejem. Nietzsche in ničejanstvo v slovenski literaturi" predstavlja Nietzscheja kot filozofa in Nietzschejev vpliv na pomembne filozofske mislece in tokove v 20. stoletju. Najpomembnejši del monografije se ukvarja z analizo Nietzscheja v produkciji slovenskih pisateljev pred prvo svetovno vojno in med vojnama, še posebej pri Cankarju. Monografijo sicer odlikujejo analitičnost, metodološka strogost, pretehtanost in resnost.

Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek pa so prejeli Janko Petrovčič, Boris Kramar in Igor Steiner, in sicer za tehnološke dosežke pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene. Izvirni visokotehnološki dosežek izhaja iz tesnega sodelovanja med raziskovalci Instituta Jožef Stefan in razvojniki podjetja INEA. Skupaj s korporacijo Mitsubishi so razvili izdelek vrhunske tehnologije in visoke kompleksnosti, ki preoblikuje standardni programirljivi logični krmilnik v zmogljiv sistem za vodenje, regulacijo in nadzor zveznih industrijskih procesov. Koprocesorski modul je izdelek z visoko dodano vrednostjo in omogoča prodor na svetovni trg in dostop do novih tržnih niš.

Predlogov za podelitev je bilo sicer 39, vendar pa šest predlogov ni izpolnjevalo pogojev javnega razpisa. Zoisove nagrade so vredne tri milijone tolarjev, priznanja pa milijon tolarjev. V primeru, da nagrado ali priznanje za isti dosežek dobi več posameznikov, se zneske enakomerno porazdeli med nagrajence, so sporočili z ministrstva za šolstvo.

Podeljevanje najvišjih državnih nagrad na področju znanosti ima 46-letno tradicijo. Od leta 1957 do leta 1991 so podeljevali Kidričeve nagrade za življenjsko delo in vrhunske znanstvene dosežke ter nagrade sklada Borisa Kidriča. Od leta 1992 do 1997 so se priznanja imenovala nagrade za znanstveno-raziskovalno delo. Nagrade, ki bi bile enakovredne Zoisovim priznanjem, se v tem obdobju niso podeljevale. Od leta 1998 naprej pa se nagrade imenujejo po mentorju in mecenu slovenskih razsvetljenskih literatov in znanstvenikov Žigi Zoisu.