Podhranjene občine čakajo sogovornika

Analiza financiranja občin je dokazala, da lokalna raven dobi premalo denarja, vprašljiva je tudi nova metodologija izračuna povprečnine.
Objavljeno
10. julij 2018 16.00
Posodobljeno
10. julij 2018 16.18
Pri izračunu povprečnih stroškov za financiranje nalog občin se ne upoštevajo izdatki, ki jih občine imajo, če se odločijo, da bodo svojim občanom pomagale z enkratnimi socialnimi pomočmi. FOTO: Jožže Suhadolnik
Celje – Analiza financiranja občin, ki jo je naročila Skupnost občin Slovenije (SOS), je potrdila to, na kar v občinah že dolgo opozarjajo: da financiranje ni ustrezno. Da so stroški višji, kot je določena povprečnina, ugotavljajo celo na ministrstvu za javno upravo. Pogajanja o višini povprečnine so mogoča od 1. septembra. V občinah pričakujejo resen in konstruktiven pristop nove vlade.

Ali bo nova vlada takšen pristop tudi zmogla, je težko napovedati, da o lokalni samoupravi v predvolilnem boju v poplavi vseh mogočih tem sploh ni bilo govora, pa prav gotovo ne more biti dober znak. Niti tradicionalnih pomislekov o številu občin nobena od strank ni načela. Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar pravi, da morda občine tako dobro delajo, da se o tem ni govorilo, a je na podlagi izkušenj bolj pesimistična: »Čeprav občine opravljajo najširši spekter nalog za prebivalce te države, prevzemajo vlogo regionalnih centrov in skoraj edine zagotavljajo nekakšen temeljni regionalni razvoj in skrbijo za ohranjanje živosti različnih delov države, so za tiste, ki se povzpnejo na državni tron, pogosto nezanimive in ne preveč privlačne za vzpostavljanje politične prezence.«

Dohodnina za občine

Očine že napovedujejo trd boj za svoj delež. Pripada jim 54 odstotkov zbrane dohodnine v državi (malo več kot 1,1 milijarde evrov), s tem se financira povprečnina, ki jo določijo glede na povprečne stroške občin na prebivalca. Preostali finančni viri občin so še nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga določijo občine same, in lastni viri, kot so koncesijske dajatve, takse, prihodki od glob …



S povprečnino in dodatnimi merili, kot je, na primer, dolžina lokalnih cest, izračunajo tako imenovano primerno porabo, ki je znesek, ki pripada posamezni občini. Če bi občine dobile manj, kot je izračunana primerna poraba, dobijo doplačilo iz državnega proračuna. Letos ga po nekaj letih prvič ne bo treba plačati nobeni občini. S tem denarjem naj bi občine uresničevale v pravilih določene naloge.

image
Infografika: Delo


Nič za dežurno zobozdravstvo

Katere naloge se pri izračunu upoštevajo, je določeno v lani sprejetem pravilniku. V združenjih občin so pravilniku nasprotovali, saj naj bi umetno zniževal višino povprečnine. Zahtevali so, da država z združenji občin in občinami pregleda vse naloge ter šele potem pripravi pravilnik. Vidmarjeva pravi, da za zakonsko določene naloge zdaj navadno ni težav, zmanjka pa za druge naloge, ki izboljšujejo kakovost bivanja v posameznih občinah. Pri izračunu povprečnih stroškov za financiranje nalog občin se tako ne upoštevajo izdatki za društva, ki delujejo v javnem interesu, kot so na primer zavetišča za živali, pa izdatki za varuha bolnikovih pravic, tudi ne stroški nujne zobozdravstvene pomoči in dežurne službe na področju zdravstvenega varstva, niti ne dodatni popusti občin pri plačilu vrtcev ali enkratne socialne pomoči zaradi materialne ogroženosti.

Občine letos prejemajo 551 evrov povprečnine na prebivalca, prihodnje leto je predvidenih 558 evrov. Analiza in nova metodologija izračuna povprečnine je pokazala, da bi morala biti povprečnina prihodnje leto 630,70 evra. Z ministrstva za javno upravo so odgovorili, da njihovi izračunani povprečni stroški občin za leto 2019 znašajo 575,44 evra. Čeprav sami ugotavljajo, da je povprečnina nižja od stroškov, dodajajo: »Sistem financiranja občin tako kot sistemi financiranja vseh drugih javnih blagajn ne temelji na potrebah, ampak na razpoložljivosti virov in splošnih makroekonomskih razmerah v državi ter stanju javnih financ.«

image
Boštjan Brezovnik: »Vlade so od leta 2007 sistem financiranja občin prilagajale aktualnim političnim razmeram.« FOTO: Tadej Regent
Analiza bo pokazala, da je sistem financiranja občin slab.
Občine so zahtevale natančen pregled svojih nalog.
Po analizi bodo dobile 72 evrov prenizko povprečnino.
Ministrstvo za javno upravo: Sistem financiranja ne temelji na potrebah.
Drobtine za financiranje

Skupina pod vodstvom strokovnjaka za lokalno samoupravo dr. Boštjana Brezovnika je v analizi sistema financiranja občinskih nalog ugotovila, da letos določena metodologija pomeni finančno tveganje za občine.

Kaj ste dokazali?

Da je sistem financiranja lokalnih skupnosti zelo centralističen, da se je na ravni države politika odločila, da bodo financirali samo obvezne naloge, kot so jih imenovali. Na podlagi te zaveze so zakonodajo prilagodili razpoložljivim finančnim sredstvom, ki so namenjene financiranju občin. Veliki problemi so tudi na ravni izvajanja nalog, pri katerih občine nimajo možnosti za samostojno odločanje. To so vse vrste socialnih transferjev iz občinskega proračuna, na primer za družinske pomočnike, o katerih odločajo centri za socialno delo, financirajo pa občine. Socialni transferji, o katerih občine ne morejo odločati, predstavljajo skoraj eno petino stroškov občin. Sistem financiranja ne upošteva vrednosti inflacije, in ker se po metodologiji preračunava povprečnina z uporabo podatkov za pretekla štiri leta, ni upoštevan popravek cen po tekočih cenah.

Kako ste izračunali povprečne stroške predpisanih nalog?

Upoštevali smo podatke, ki jih zbirata ministrstvo za finance in statistični urad glede na izkazane stroške. Ključni problem je, da od spremembe zakona o financiranju občin leta 2006 do konca lanskega leta vlade niso pripravile metodologije za določitev povprečnine. Tako ni bilo mogoče vsega skupaj postaviti na enotne temelje. Zato so na eni strani občine, na drugi strani vlada oziroma ministrstva vlekli vsaksebi. Če bi imeli natančno izdelano metodologijo, bi bila k spoštovanju zavezana vsakokratna vlada. Vendar je vladam to ustrezalo. Od leta 2007 so prilagajale sistem financiranja občin aktualnim političnim razmeram.

Kam je šla analiza?

Na ministrstva, vlado in tudi na računsko sodišče. Resnih ukrepov niso napovedali, so pa v Skupnosti občin Slovenije sprejeli sklep, da bodo v prihodnje, če zakonodaja, ki bo prenašala nove pristojnosti, naloge in storitve na občine, ne bo vsebovala ustreznih ocen finančnih posledic, občine izpodbijale te akte zaradi kršitev načela formalne ustavnosti. Katalog pristojnosti občin delam že 18 let in noben zakon ni imel ocene finančnih posledic ob prenosu nalog na občine. Velikokrat je tako, da če država neke pristojnosti noče izvrševati, jo pač prenese na občine in zapiše, da ne bo imela nekih finančnih obveznosti, kar pa ni res. Vsaka črka zakona nekaj stane.