Podjetja imajo težave pri iskanju študentov
Zaradi gospodarske rasti in ne tako številnih generacij podjetja težje pridobijo pomoč dijakov in študentov.
Odpri galerijo
Največ povpraševanja po mladih je v gostinstvu. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Ljubljana – »Iščemo pomoč v strežbi,« je eden od pogostih oglasov za počitniško delo, s katerimi se delodajalci čedalje bolj trudijo privabiti dijake in študente. Ponudba študentskih del je letos prvič takšna kot pred gospodarsko krizo in presega povpraševanje mladih, opažajo v nekaterih študentskih servisih.
Julij in avgust sta zaradi počitnic najbolj priljubljena meseca za opravljanje dela prek študentske napotnice. Takrat delata okoli dve tretjini vseh dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo, pojasnjujejo v e-Študentskem servisu, največjem ponudniku študentskih del. Mladim je zdaj na voljo več kot 4400 del, kar je skoraj tisoč več kot v enakem obdobju lani in približno toliko kot nazadnje leta 2008, razlaga Saša Praček. »Zaradi boljših gospodarskih razmer ter ne tako številnih generacij dijakov in študentov podjetja čedalje težje dobijo njihovo pomoč. Med počitnicami se delodajalci trudijo na vseh koncih,« pojasnjuje sogovornica.
Največkrat povprašujejo po dijakih in študentih, ki bi za okoli pet evrov na uro delali v gostinstvu, prodaji in promociji. Poleti potrebujejo približno tretjino več študentov kot med letom, predvsem v večjih turističnih središčih, razlaga Viviana Žorž iz študentskega servisa Adecco. Mlade vse leto zanima predvsem delo, povezano s področjem njihovega študija, saj jim je poleg dodatnega zaslužka pomembno pridobivanje prvih delovnih izkušenj. »S študentskim delom že med študijem prepoznajo svoje interese, izboljšujejo mehke veščine in spoznajo razmere na trgu dela. Vse to jim koristi pri predstavitvi potencialnim delodajalcem,« razlaga Viviana Žorž.
Medtem ko imajo nekateri študenti pri iskanju del s področja njihovega študija težave, si želijo podjetja na drugi strani sodelovati z več kadri z znanjem računalništva, informatike in tehnike že med njihovim študijem. Študentsko delo ostaja kljub višanju minimalne urne postavke in nekaterim drugim zakonskim spremembam na tem področju fleksibilen način zaposlovanja, ki začasno zapolni primanjkljaj delavcev, razlagajo v e-Študentskem servisu. Ta najpomembnejša oblika participacije mladih na trgu dela po podatkih raziskave Mladina 2013 predstavlja več kot polovico vseh obdavčenih delovnih ur mladih pri nas.
Opravljanje študentskega dela je za mlade zelo pomembno, saj jim omogoča pridobitev prvih delovnih izkušenj, pravi Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus. To je zanje tudi primeren način dodatnega zaslužka, ko je to delo občasno in skladno z zakonom. Vendar ta za delodajalce cenejša oblika opravljanja dela od zaposlitve za nedoločen čas postane problematična, ko študenti kot cenejša delovna sila dlje časa nadomeščajo zaposlene za nedoločen čas.
»Po izteku statusa jih nekateri delodajalci prisilijo v odprtje espeja ali jih spodbudijo k delu prek napotnice sorodnika ali prijatelja, saj si želijo poceni delovne sile,« opozarja Tea Jarc. Mladi so po tihem pripravljeni sprejeti slabe delovne razmere, da bi bili na trgu dela konkurenčni, še razlaga. Kršitev zakonodaje po njenem mnenju kot nekaj običajnega sprejema tudi družba, čeprav slabe delovne razmere mladih vplivajo na celotni trg dela in spodkopavajo vzdržnost socialnega in pokojninskega sistema.
Julij in avgust sta zaradi počitnic najbolj priljubljena meseca za opravljanje dela prek študentske napotnice. Takrat delata okoli dve tretjini vseh dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo, pojasnjujejo v e-Študentskem servisu, največjem ponudniku študentskih del. Mladim je zdaj na voljo več kot 4400 del, kar je skoraj tisoč več kot v enakem obdobju lani in približno toliko kot nazadnje leta 2008, razlaga Saša Praček. »Zaradi boljših gospodarskih razmer ter ne tako številnih generacij dijakov in študentov podjetja čedalje težje dobijo njihovo pomoč. Med počitnicami se delodajalci trudijo na vseh koncih,« pojasnjuje sogovornica.
Pomoč v gostinstvu
Največkrat povprašujejo po dijakih in študentih, ki bi za okoli pet evrov na uro delali v gostinstvu, prodaji in promociji. Poleti potrebujejo približno tretjino več študentov kot med letom, predvsem v večjih turističnih središčih, razlaga Viviana Žorž iz študentskega servisa Adecco. Mlade vse leto zanima predvsem delo, povezano s področjem njihovega študija, saj jim je poleg dodatnega zaslužka pomembno pridobivanje prvih delovnih izkušenj. »S študentskim delom že med študijem prepoznajo svoje interese, izboljšujejo mehke veščine in spoznajo razmere na trgu dela. Vse to jim koristi pri predstavitvi potencialnim delodajalcem,« razlaga Viviana Žorž.
Medtem ko imajo nekateri študenti pri iskanju del s področja njihovega študija težave, si želijo podjetja na drugi strani sodelovati z več kadri z znanjem računalništva, informatike in tehnike že med njihovim študijem. Študentsko delo ostaja kljub višanju minimalne urne postavke in nekaterim drugim zakonskim spremembam na tem področju fleksibilen način zaposlovanja, ki začasno zapolni primanjkljaj delavcev, razlagajo v e-Študentskem servisu. Ta najpomembnejša oblika participacije mladih na trgu dela po podatkih raziskave Mladina 2013 predstavlja več kot polovico vseh obdavčenih delovnih ur mladih pri nas.
Možne nepravilnosti
Opravljanje študentskega dela je za mlade zelo pomembno, saj jim omogoča pridobitev prvih delovnih izkušenj, pravi Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus. To je zanje tudi primeren način dodatnega zaslužka, ko je to delo občasno in skladno z zakonom. Vendar ta za delodajalce cenejša oblika opravljanja dela od zaposlitve za nedoločen čas postane problematična, ko študenti kot cenejša delovna sila dlje časa nadomeščajo zaposlene za nedoločen čas.
»Po izteku statusa jih nekateri delodajalci prisilijo v odprtje espeja ali jih spodbudijo k delu prek napotnice sorodnika ali prijatelja, saj si želijo poceni delovne sile,« opozarja Tea Jarc. Mladi so po tihem pripravljeni sprejeti slabe delovne razmere, da bi bili na trgu dela konkurenčni, še razlaga. Kršitev zakonodaje po njenem mnenju kot nekaj običajnega sprejema tudi družba, čeprav slabe delovne razmere mladih vplivajo na celotni trg dela in spodkopavajo vzdržnost socialnega in pokojninskega sistema.
