Ali nosečnice res potrebujejo dodatne samoplačniške teste?

V Sloveniji so, ko je govor o prenatalni in natalni oskrbi ter umrljivosti novorojenčkov, rezultati zelo dobri. Predstojnik ljubljanske porodnišnice mag. Gorazd Kavšek, dr. med., je v podkastu Na robu povedal, da je to odraz dobro urejenega sistema, ki deluje že desetletja. Prednost imamo tudi zato, ker smo majhni in povezani, obenem pa meni, da v Sloveniji zaupanje v sistem, vsaj kar se tiče njegovega področja, ostaja visoko.

Med nosečnicami vse več debelosti, pa tudi obsesij po popolnosti

Kljub zaupanju in dejstvu, da nosečnicam v okviru zavarovanja pripada velika paleta presejalnih testov, ki so strokovni, moderni – od prvih presejalnih do presejanje za kromosomopatije z nuhalno svetlino in dvojnim hormonskim testom –, pa so med mladimi bodočimi mamicami vse bolj priljubljeni samoplačniški testi, s katerimi si želijo preveriti, ali je s plodom vse v redu. Ti testi lahko stanejo tudi več sto evrov.

A kot izpostavi Kavšek, pravzaprav v okviru zavarovanja nudijo »vse strokovno upravičene in potrebne teste, tako da v resnici nekih potreb po dodatnih testih in plačevanju dodatnih storitev ni.« Obenem razume, da si bodoči starši želijo zagotoviti večjo varnost. Pa jo ti testi v resnici lahko ponudijo ali gre le za dodatno »tržno nišo«?

»Če plastično karikiram: to je tako, kot da poskušamo loviti ribe v oceanu. In vržemo veliko mrežo, a ne moremo trditi, da bomo ujeli vse ribe. Nekatere obljube tovrstnih testov so tako nerealne in ne smejo trditi, da če bodo testi pokazali, da je vse v redu, da bo to v resnici tako. Vsekakor testov ne odsvetujemo, ampak večkrat se za teste odločajo ženske, ki jim že naši testi pokažejo, da je vse v redu. Zavajajoče pa je, če se jim ob testih obljublja stoodstotno zanesljivost.«

Kaj pa sploh lahko v okviru testov z gotovostjo preverijo? Kot je pojasnil sogovornik, so napovedi za določene bolezni, kot je downow sindrom, zelo zanesljive. »Za druge, denimo neke monogenske bolezni ali kaj drugega, pa zanesljivost ni tako velika. Veliko je danes tudi t. i. redkih bolezni, a ko jih sešteješ, teh ni več malo, tako pravzaprav niso več redke,« opozarja.

Včasih sta tako lahko nosečnost in porod, ko pride do zapletov, manj lepo in boleče obdobje, ki je morda – ob vseh 'popolnih' prizorih, ki smo jim priča na družbenih omrežjih, še toliko težje.

V zadnjih letih se zdi, da se vse večkrat govori tudi o spontanih splavih, bolečinah ob tem, zato je prisoten občutek, da je spontanih splavov več. A podatki, ki jih nakaže sogovornik, temu ne pritrjujejo. »Stopnja spontanih splavov – o tem govorimo pred 22. tednom nosečnosti –, kot sem preveril podatke, se dejansko v zadnjih 20 letih nekoliko manjša. Seveda je spontanih splavov več, kot kažejo uradni podatki, saj se mnogi od njih zgodijo v zgodnji nosečnosti, verjetno več kot polovica, kar pomeni, da mogoče ženske niti še ne vedo, da so noseče. Morda le zamuja menstruacija. Po teoriji se ocenjuje, da se od 30 do 50 odstotkov nosečnosti konča s spontanim splavom. Res pa je, ker je danes zavedanje večje, mogoče tak občutek, da je spontanih splavov več.«

Na starševstvo bi morali gledati kot na adolescenco – na čas korenitih sprememb

Vzrok je po besedah dr. Kavška tudi v tem, da se ženske kasneje oz. pri višji starosti odločajo za otroka. S tem pa seveda tveganje za genetske, kromosomske napake raste. In kaj sproži tovrstne splave? »V približno polovici primerov gre za genetski vzrok, torej neke kromosomske napake, neukloidije ali druge genetske okvare, ki so nezdružljive z življenjem. Recimo, pri kromosomih jih je relativno zelo malo, kjer lahko pridete daleč, recimo trisomija 21, pri večini preostalih kromosomov so okvare take, da pride do spontanega odmrtja ploda v različnih obdobjih te nosečnosti, večinoma do 12. tedna. Potem so še manj pogosto vzroki, kot so kronična obolenja, revmatološka, kot so antifosfolipidni sindrom, sistemski lupus in imunološke stvari. To morda pride do izraza pri ponavljajočih se splavih, kjer potem poskušamo odkriti vzrok.«

Povedal je, da je »splavov« oz. porodov mrtvih otrok (saj se splav definira do 22. tedna, kasneje oz. od 500 gramov dalje pa gre že za porod) le nekje en odstotek. »V Ljubljani imamo nekje 50 ali 60 takih primerov na leto. Težava je, da se lahko namreč nekatere okvare, motnje pokažejo šele kasneje, denimo na morfologiji.«

Pri tem nudijo nosečnici oz. družini tudi oporo na različne načine, saj kot je dejal sogovornik, je žalovanje za izgubljenim otrokom veliko »tudi že pri 16. tednu nosečnosti«. Poudaril je, da imajo tudi zelo dobre rezultate pri prezgodnjih porodih: spodnja meja je nekje pri 23,. 24. tednu, ko z vso sodobno znanostjo in medicinsko oskrbo lahko dobijo ugoden rezultat. A kot opozarja, ga ne dobijo vedno, problem pri tako nizki starosti ni le umrljivost, ampak huda obolevnost, ki je lahko trajna. Nekje po 28. tednu pa so že kar samozavestni, je dodal.

Kateri zapleti se še lahko pojavijo med nosečnostjo? 

Kako vidi pozitivni premik, da si vse več žensk v Sloveniji želi vaginalnega poroda, saj carski rez vpliva ne le na porod, ampak na vse nadaljnje nosečnosti? Zakaj odsvetuje jemanje prehranskih dodatkov, kupljenih na spletu? S kakšnimi težavami se večkrat soočajo zaradi nezmožnosti komunikacije pri porodih v primeru tujih državljank?

Tudi o tem prisluhnite v novi epizodi podkasta Na robu.