Podlubniki ne bodo čakali na gozdarje in inšpektorje

Ob ugodnih razmerah za razvoj škodljivcev in neaktivnih lastnikih gozdov je ogroženih več milijonov dreves.

Objavljeno
31. marec 2015 23.34
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Slovenska Bistrica – Zaradi napadov podlubnikov so morali lani posekati več kot 400.000 kubičnih metrov lesa. Letos pa lahko posek ob ugodnih vremenskih razmerah za škodljivca doseže več milijonov kubičnih metrov, če ukrepanje in nadzor ne bosta učinkovita, opozarjajo gozdarski strokovnjaki. Najbolj so ogroženi gozdovi na območjih ljubljanske, postojnske, tolminske, kočevske in novomeške enote zavoda za gozdove.

Gozdarji bodo zato letos pozornost namenili predvsem sečnji dreves, ki jih bodo napadli podlubniki kot pa odstranjevanju v žledu poškodovanega drevja.

Lani je bilo v slovenskih gozdovih posekanih 6,25 milijona kubičnih metrov lesa oziroma skoraj 9,5 milijona dreves, kar je 62 odstotkov več kot leta 2013. Žledolom je bil razlog za približno 47 odstotkov vsega poseka in 71 odstotkov vsega sanitarnega poseka. Sanitarni posek, na primer zaradi vetroloma, žleda, škodljivcev, v slovenskih gozdovih običajno dosega tretjino posekanega lesa, lani pa je ta posek znašal 66 odstotkov, kar je največji v zadnjih 20 letih. Najhuje je bilo na območjih Postojne, Ljubljane, Tolmina in Kranja.

Lani petino večji posek

Od 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev, ki jih je poškodoval žled, jih je skoraj polovica še vedno v gozdu. »Zmogljivosti za pospravilo imamo za običajni letni posek. A četudi bi nam na pomoč priskočila vsa Evropa, ne bi mogli pospraviti vsega lesa zaradi ozkih grl, kot so prometnice, težke dostopnosti, ki terja gradnjo vlak in žičnic, in težav z lastništvom,« pravi direktor blejske enote ZGS Andrej Avsenek. Na lubadarja so posebej pozorni tudi zaradi 10.000 kubičnih metrov lesa, poškodovanega v februarskem vetrolomu.

Posek zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov se je lani v primerjavi z letom prej povečal za petino, pri čemer v podatke niso všteta drevesa, ki so jih napadli podlubniki in jih je podrl žled. Škoda zaradi podlubnikov narašča že od leta 2012; takrat je bilo posekanih 234.487 kubičnih metrov lesa, leto zatem 337.208 kubičnih metrov in lani že 408.005 kubičnih metrov. Najbolj se je posek povečal na območju Kočevja, kjer se je v primerjavi z letom 2013 več kot podvojil, ter enote Novo mesto, kjer je bil večji za 88 odstotkov.

Gozdarji: Slabo kaže

Letos bo še huje. Zlasti smreke, ki so odlomljene, a še koreninijo, ali jih je žled podrl skupaj s korenino, so še vedno ugodno bivališče za lubadarja, zato na Zavodu za gozdove Slovenije pravijo, da bodo vse sile usmerili v prednostni posek poškodovanih iglavcev, ki so jih ali jih bodo napadli podlubniki. Sanitarni posek bi lahko dosegel tudi več milijonov kubičnih metrov lesne mase, če nadzor nad podlubniki in ukrepanje ne bosta učinkovita.

»Da bo škoda zaradi podlubnikov narasla, z zanesljivostjo lahko sklepamo iz ulova v feromonske kontrolne pasti za smrekove podlubnike v sezoni 2014 in števila napadenih dreves. Kolikšna bo, bo odvisno tudi od vremena in od količine padavin. Razvoj podlubnikov je višji pri višjih temperaturah, še posebej v kombinaciji s sušo,« pojasnjuje Marija Kolšek z ZGS.

Zadnjič so podlubniki napadli jeseni. »Ugodna jesen se je dolgo zavlekla, pozna žarišča podlubnikov so se zato pokazala šele januarja in februarja. Gozdovi na območju postojnske enote ZGS so zelo ogroženi, najbolj nižinski, med Postojno in Pivko,« pravi direktor postojnske enote ZGS Anton Smrekar. V prvi polovici lanskega leta so podlubniki naseljevali močno poškodovano drevje, predvsem smreke, v drugi polovici leta so se lotili vitalnih, na videz nepoškodovanih dreves. »Če populacija podlubnikov izjemno narase, se proti njim niti povsem zdrava ne morejo več boriti.«

Zelo se bo mudilo

»Ko se bo otoplilo, ponavadi se to zgodi v prvi tretjini aprila, bodo podlubniki, ki so prezimili, izleteli. Takrat se bo zelo mudilo,« pravi Kolškova, ki opozarja, da je podlubnik hitrejši od upravnega postopka, ki steče, če lastnik gozda ne izvrši odločbe o poseku. »Če se lastnik izogiba obveznosti, posek lahko naroči ZGS, vendar ti postopki lahko trajajo tudi mesec dni, podlubnik pa ne čaka. Zato lahko največ naredimo, če sodelujemo vsi, ZGS, gozdarska inšpekcija in lastnik,« je prepričana Kolškova.

ZGS lastnike poziva k rednemu pregledovanju svojih gozdov ter pravočasnem poseku in odvozu. »Na lastnike pritiskamo in v glavnem smo uspešni, težave pa na splošno so, ker gre za ogromno lesne mase,« pravi Smrekar.

Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin pa dodaja, da je bilo njihovo delo doslej predvsem preventivno, ker se je že iztekel rok za izvršitev odločb za sanitarno varstveno sečnjo (20. marec, op. p.), pa lahko sledijo tudi prekrškovni postopki.