Podnebne spremembe so grožnja nacionalni varnosti
Pri predsedniku Borutu Pahorju so predstavniki stroke in politike razpravljali o veliki podnebni krizi. Zmago Jelinčič: »Izraz boj proti podnebnim spremembam je bedast«.
Odpri galerijo
Lučka Kajfež Bogataj: »Vročinski val ubija starostnike, spremenili se bodo mednarodni investicijski tokovi, prihajajo podnebni begunci«. Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana - Predsednik republike Borut Pahor je na današnjem posvetu na temo podnebne politike gostil tako predstavnike stroke kot vlade in političnih strank. Medtem ko je stroka pozivala k razglasitvi podnebne krize in drastičnim ukrepom, so se politiki večinoma bolj nagibali k previdnosti in realnim ocenam vplivov posamičnih potez.Smo na civilizacijskem prelomu, ki bo zahteval izredno velike spremembe, je stanje na področju podnebja izpostavil ekolog Dušan Plut. Opozoril je, da današnje odločitve vplivajo na življenjske pogoje prihodnjih generacij. »To zahteva spremembo našega etičnega kompasa,« je poudaril.
Na katastrofalne razmere je opozorila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je izpostavila, da moramo začeti podnebne spremembe obravnavati kot grožnjo nacionalni varnosti. Ogrožena je naša prehranska varnost, ogrožen je slovenski gozd, prizadeta bo voda, ki je »naš ponos in strateška priložnost«, je posvarila. Vročinski val ubija starostnike, spremenili se bodo mednarodni investicijski tokovi, prihajajo podnebni begunci, je naštevala.
»Edino prav je, da rečemo, da smo v času velike podnebne krize,« se je strinjala direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Izpostavila je, da je že cilj ničelnih neto emisij do sredine stoletja kompromis, saj bi morale glede na znanstvene ugotovitve razvite države v primeru upoštevanja pravične delitve bremen ta cilj doseči že do leta 2040. Pri tem pa bo po njenih besedah ključno vprašanje, kaj bomo dosegli do leta 2030. Do takrat bi morali izpuste toplogrednih plinov znižati že za dobrih 60 odstotkov, je dejala.
Raziskovalka z Inštituta Jožef Stefan in vodja projekta Life Climate Path 2050 Andreja Urbančič je ocenila, da ima Slovenija zelo dobra izhodišča, da si zastavi ambiciozne podnebne cilje, med njimi je tudi dobro ozaveščena javnost. Je pa izpostavila vse manj vlaganj v razvoj, čeprav potrebujemo inovativne pristope na področjih, kot so distribucija električne energije, javni potniški promet in prehod na krožno gospodarstvo.
Na drugi strani so ekipe, ki so zadolžene za implementacijo ukrepov, premajhne in preobremenjene. Pozvala je k vključitvi gospodarstva v podnebno ukrepanje ter krepitvi raziskav na področju družboslovja.
Vodja oddelka za klimatologijo v Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar je opozorila, da bi lahko bilo podobno vročih dni, kot je današnji, v Ljubljani v prihodnje več kot 90 na leto. Tudi ona je izpostavila pomen prilagajanja na podnebne spremembe in ocenila, da je trenutno edini sektor, ki se že zaveda pretenj, kmetijstvo, ki podnebne spremembe občuti na lastni koži.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je znova napovedal, da bo ministrstvo do septembra pripravilo osnutek zakona o podnebni politiki. Glede konkretnih ukrepov je ponovno dejal, da je treba »čustva dati na stran« in realno pogledati naše možnosti. Opisal je še stanje na ravni EU, kjer države po njegovih besedah niso proti cilju ničelnih neto izpustov do 2050, pač pa jih skrbi, kako bodo do tja prišli. Tistim, ki imajo težja izhodišča, bo potrebno nameniti več sredstev, je dejal.
Previden je bil v svojih besedah državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer. Ta je poudaril, da na ministrstvu podpirajo ambiciozne cilje, a bolj kot številka, ki bi si jo zadali, se jim zdi pomembno začrtati jasno pot do tja.»Upoštevati moramo slovenske specifike,« je dejal in spomnil, da ima Slovenija trenutno »velike izzive« z dosego zastavljenega cilja na področju obnovljivih virov energije, ki je 25-odstotni delež do leta 2020.
Politične stranke so pri vprašanju podnebnih sprememb na precej različnih bregovih. Med tistimi, ki so se zavzeli za odločno ukrepanje, so bili Matej Tonin iz NSi, Jernej Pikalo iz SD in Luka Mesec (Levica). »Ključna sta globalni pristop in inovacije,« je menil Tonin. Mesec je pozval k celovitemu gledanju na prilagoditev življenja na planetu, od izbira prevoza in prehrane do odmika od »neskončne produkcije in porabe v smeri nečesa bolj smiselnega«. Pikalo je poudaril, da trenutna generacija nima le odgovornosti, ampak dolžnost »narediti tisto, kar nam znanost nalaga«.
Jerca Korče iz LMŠ je bila kritična do številnih strategij in dokumentov, ki pogosto nastanejo, ker nam jih naložijo od zunaj, medtem ko želje po podnebju prijaznemu razvoju nimamo ponotranjene. Gregor Perič iz SMC je poudaril, da bo politika morala sprejeti določene odločitve, nobena od odločitev pa ne bo všeč vsem. Maša Kociper iz vrst SAB pa je menila, da moramo storiti vse, kar je v naši moči: »Vsak korak v pravo smer šteje«.
Na drugi strani je Zmago Jelinčič (SNS) menil, da je izraz boj proti podnebnim spremembam »bedast«, saj gre za naravne cikle, v ozadju podnebnih prizadevanj pa je denar. Podobno je Branko Grims iz SDS poudaril, da je uradna ekologija »biznis, vreden približno 1500 milijard evrov«. O ukrepih je treba po njegovi oceni razpravljati trezno in odgovorno in vsako potezo realno oceniti. Pahor je spomnil, da je že pred sedmimi meseci gostil podoben posvet, takrat večinoma s strokovnjaki. Političnih razhajanj ne vidi kot nekaj katastrofalnega.»Treba je odpreti prostor, da se slišimo, da se skregamo, da iščemo poti,« je dejal in se strinjal, da morajo biti končne odločitve dobro premišljene.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je v nagovoru poudaril, da se je vlada maja 2019. seznanila z informacijo o pripravi okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet«, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor (MOP). »Ta informacija je jasno opozorila, da je svetovna in hkrati evropska podnebna kriza izziv, a je lahko tudi priložnost. Osnovni cilj in namen okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije je zagotoviti doslednost in ustrezno ambicioznost dolgoročne podnebne politike v Sloveniji za dosego cilja ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Ta okvir pa sledi ciljem Pariškega sporazuma, znanstvenim dognanjem in pa dobrim primerom praks nekaterih članic EU«.
»Slovenija mora odločno nadgraditi svoje vrednote in dvigniti našo kolektivno nacionalno motivacijo za pravočasno spremembo življenjskega sloga, ravnanja družbe in vsakega od nas na poti podnebne, okoljske in razvojne ozdravitve planeta in vseh držav v smeri trajnostnega razvoja. Projekt dolgoročne podnebne politike mora biti naš pošten doprinos k uravnoteženemu razmerju med prizadevanji sedanjih ter prihodnjih generacij, in naš pošten prispevek za zdrav, uravnotežen in skupen planet«, je zaključil minister in dodal: »Pot pa bo težka in bo zahtevala tako tehnološke, in kot sem že omenil družbene spremembe. Verjamem pa, da smo na dobri poti in, da bomo naše cilje uresničili«.
Slovenija je v zadnjih petih letih zaradi nepredvidenih vremenskih pojavov,
ki so zaradi podnebne krize vse pogostejši, utrpela več kot 500 milijonov evrov škode. Kljub temu vlada in ministrstvo za infrastrukturo (MZI) podnebne krize ne jemljeta resno. Čeprav je sprejela okvir podnebne politike do leta 2050, ki predvideva ogljično nevtralnost do takrat, politike države še vedno gredo povsem v drugo smer. V Levici so danes napovedali nujno sejo
odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bodo zahtevali spremembe smernic politike MZI, saj je ta ključen v dveh sektorjih, ki sta odgovorna za več kot 60 odstotkov izpustov CO2 v državi - energetike in prometa. »Reševanje podnebne krize mora namreč postati prioritetni projekt tako vlade kot MZI«, je v izjavi za javnost opozoril Luka Mesec.
Smo sredi vročinskega vala, ki je zajel celotno Evropo. V številnih evropskih prestolnicah, v Rimu, Madridu in Parizu, so se temperature dvignile nad 40 stopinj Celzija. Vse pogostejši izredni vremenski pojavi terjajo vse večje žrtve in povzročajo vse večjo škodo, tako v gospodarstvu, kot v naravi. Leta 2003 je v vročinskem valu v Evropi umrlo kar 70.000
ljudi. Neurja, toče, poplave, žledolomi in druge naravne nesreče so v Sloveniji samo v zadnjih petih letih povzročili prek 500 milijonov evrov škode. Za vse večjo pogostost teh pojavov smo odgovorni ljudje. V znanosti vlada konsenz, 97 odstotkov znanstvenikov pritrjuje tezi, da je podnebno krizo povzročila človeška dejavnost v zadnjih dveh stoletjih, opozarjajo v Levici.
Na katastrofalne razmere je opozorila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je izpostavila, da moramo začeti podnebne spremembe obravnavati kot grožnjo nacionalni varnosti. Ogrožena je naša prehranska varnost, ogrožen je slovenski gozd, prizadeta bo voda, ki je »naš ponos in strateška priložnost«, je posvarila. Vročinski val ubija starostnike, spremenili se bodo mednarodni investicijski tokovi, prihajajo podnebni begunci, je naštevala.
Toplogredne pline znižati za 60 odstotkov
»Edino prav je, da rečemo, da smo v času velike podnebne krize,« se je strinjala direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Izpostavila je, da je že cilj ničelnih neto emisij do sredine stoletja kompromis, saj bi morale glede na znanstvene ugotovitve razvite države v primeru upoštevanja pravične delitve bremen ta cilj doseči že do leta 2040. Pri tem pa bo po njenih besedah ključno vprašanje, kaj bomo dosegli do leta 2030. Do takrat bi morali izpuste toplogrednih plinov znižati že za dobrih 60 odstotkov, je dejala.
Raziskovalka z Inštituta Jožef Stefan in vodja projekta Life Climate Path 2050 Andreja Urbančič je ocenila, da ima Slovenija zelo dobra izhodišča, da si zastavi ambiciozne podnebne cilje, med njimi je tudi dobro ozaveščena javnost. Je pa izpostavila vse manj vlaganj v razvoj, čeprav potrebujemo inovativne pristope na področjih, kot so distribucija električne energije, javni potniški promet in prehod na krožno gospodarstvo.
Na drugi strani so ekipe, ki so zadolžene za implementacijo ukrepov, premajhne in preobremenjene. Pozvala je k vključitvi gospodarstva v podnebno ukrepanje ter krepitvi raziskav na področju družboslovja.
Vodja oddelka za klimatologijo v Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar je opozorila, da bi lahko bilo podobno vročih dni, kot je današnji, v Ljubljani v prihodnje več kot 90 na leto. Tudi ona je izpostavila pomen prilagajanja na podnebne spremembe in ocenila, da je trenutno edini sektor, ki se že zaveda pretenj, kmetijstvo, ki podnebne spremembe občuti na lastni koži.
Tonin, Pikalo in Mesec za odločno ukrepanje
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je znova napovedal, da bo ministrstvo do septembra pripravilo osnutek zakona o podnebni politiki. Glede konkretnih ukrepov je ponovno dejal, da je treba »čustva dati na stran« in realno pogledati naše možnosti. Opisal je še stanje na ravni EU, kjer države po njegovih besedah niso proti cilju ničelnih neto izpustov do 2050, pač pa jih skrbi, kako bodo do tja prišli. Tistim, ki imajo težja izhodišča, bo potrebno nameniti več sredstev, je dejal.
Previden je bil v svojih besedah državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer. Ta je poudaril, da na ministrstvu podpirajo ambiciozne cilje, a bolj kot številka, ki bi si jo zadali, se jim zdi pomembno začrtati jasno pot do tja.»Upoštevati moramo slovenske specifike,« je dejal in spomnil, da ima Slovenija trenutno »velike izzive« z dosego zastavljenega cilja na področju obnovljivih virov energije, ki je 25-odstotni delež do leta 2020.
Mladi med Podnebnim štrajkom v Ljubljani marca letos. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Politične stranke so pri vprašanju podnebnih sprememb na precej različnih bregovih. Med tistimi, ki so se zavzeli za odločno ukrepanje, so bili Matej Tonin iz NSi, Jernej Pikalo iz SD in Luka Mesec (Levica). »Ključna sta globalni pristop in inovacije,« je menil Tonin. Mesec je pozval k celovitemu gledanju na prilagoditev življenja na planetu, od izbira prevoza in prehrane do odmika od »neskončne produkcije in porabe v smeri nečesa bolj smiselnega«. Pikalo je poudaril, da trenutna generacija nima le odgovornosti, ampak dolžnost »narediti tisto, kar nam znanost nalaga«.
Grims o toplogrednem biznisu
Jerca Korče iz LMŠ je bila kritična do številnih strategij in dokumentov, ki pogosto nastanejo, ker nam jih naložijo od zunaj, medtem ko želje po podnebju prijaznemu razvoju nimamo ponotranjene. Gregor Perič iz SMC je poudaril, da bo politika morala sprejeti določene odločitve, nobena od odločitev pa ne bo všeč vsem. Maša Kociper iz vrst SAB pa je menila, da moramo storiti vse, kar je v naši moči: »Vsak korak v pravo smer šteje«.
Na drugi strani je Zmago Jelinčič (SNS) menil, da je izraz boj proti podnebnim spremembam »bedast«, saj gre za naravne cikle, v ozadju podnebnih prizadevanj pa je denar. Podobno je Branko Grims iz SDS poudaril, da je uradna ekologija »biznis, vreden približno 1500 milijard evrov«. O ukrepih je treba po njegovi oceni razpravljati trezno in odgovorno in vsako potezo realno oceniti. Pahor je spomnil, da je že pred sedmimi meseci gostil podoben posvet, takrat večinoma s strokovnjaki. Političnih razhajanj ne vidi kot nekaj katastrofalnega.»Treba je odpreti prostor, da se slišimo, da se skregamo, da iščemo poti,« je dejal in se strinjal, da morajo biti končne odločitve dobro premišljene.
Minister Zajc o dolgi in težki poti
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je v nagovoru poudaril, da se je vlada maja 2019. seznanila z informacijo o pripravi okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet«, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor (MOP). »Ta informacija je jasno opozorila, da je svetovna in hkrati evropska podnebna kriza izziv, a je lahko tudi priložnost. Osnovni cilj in namen okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije je zagotoviti doslednost in ustrezno ambicioznost dolgoročne podnebne politike v Sloveniji za dosego cilja ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Ta okvir pa sledi ciljem Pariškega sporazuma, znanstvenim dognanjem in pa dobrim primerom praks nekaterih članic EU«.
Simon Zajc, minister za okolje in prostor: FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Slovenija mora odločno nadgraditi svoje vrednote in dvigniti našo kolektivno nacionalno motivacijo za pravočasno spremembo življenjskega sloga, ravnanja družbe in vsakega od nas na poti podnebne, okoljske in razvojne ozdravitve planeta in vseh držav v smeri trajnostnega razvoja. Projekt dolgoročne podnebne politike mora biti naš pošten doprinos k uravnoteženemu razmerju med prizadevanji sedanjih ter prihodnjih generacij, in naš pošten prispevek za zdrav, uravnotežen in skupen planet«, je zaključil minister in dodal: »Pot pa bo težka in bo zahtevala tako tehnološke, in kot sem že omenil družbene spremembe. Verjamem pa, da smo na dobri poti in, da bomo naše cilje uresničili«.
Levica: Reševanje podnebne krize mora postati prioriteta
Slovenija je v zadnjih petih letih zaradi nepredvidenih vremenskih pojavov,
ki so zaradi podnebne krize vse pogostejši, utrpela več kot 500 milijonov evrov škode. Kljub temu vlada in ministrstvo za infrastrukturo (MZI) podnebne krize ne jemljeta resno. Čeprav je sprejela okvir podnebne politike do leta 2050, ki predvideva ogljično nevtralnost do takrat, politike države še vedno gredo povsem v drugo smer. V Levici so danes napovedali nujno sejo
odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bodo zahtevali spremembe smernic politike MZI, saj je ta ključen v dveh sektorjih, ki sta odgovorna za več kot 60 odstotkov izpustov CO2 v državi - energetike in prometa. »Reševanje podnebne krize mora namreč postati prioritetni projekt tako vlade kot MZI«, je v izjavi za javnost opozoril Luka Mesec.
Luka Mesec, koordinator Levice FOTO: Blaž Samec/Delo
Smo sredi vročinskega vala, ki je zajel celotno Evropo. V številnih evropskih prestolnicah, v Rimu, Madridu in Parizu, so se temperature dvignile nad 40 stopinj Celzija. Vse pogostejši izredni vremenski pojavi terjajo vse večje žrtve in povzročajo vse večjo škodo, tako v gospodarstvu, kot v naravi. Leta 2003 je v vročinskem valu v Evropi umrlo kar 70.000
ljudi. Neurja, toče, poplave, žledolomi in druge naravne nesreče so v Sloveniji samo v zadnjih petih letih povzročili prek 500 milijonov evrov škode. Za vse večjo pogostost teh pojavov smo odgovorni ljudje. V znanosti vlada konsenz, 97 odstotkov znanstvenikov pritrjuje tezi, da je podnebno krizo povzročila človeška dejavnost v zadnjih dveh stoletjih, opozarjajo v Levici.
