
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je brez glasu proti prestala zaslišanje pred matičnim parlamentarnim odborom. Člani odbora ji niso oporekali strokovnosti.
Nejc GoleIma namreč 23-letne izkušnje s tega področja, trikrat je bila tudi državna sekretarka na področju kohezije in regionalnega razvoja, je poudarila Monika Kirbiš Rojs.
Kandidatka za ministrico je bila kritična do črpanja kohezijskih sredstev, pri čemer je Slovenija na 20. mestu. Za zdaj je bilo izdanih odločitev o podpori za 68 odstotkov sredstev, najmanj na ministrstvu za solidarno prihodnost ter na ministrstvu za naravne vire in prostor, podpisanih pogodb je za 47 odstotkov sredstev. Sistem izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je po njenih besedah zelo centraliziran, hkrati pa razdrobljen. Želi si, da se bolj začne zaupati občinam in regijam ter da več avtonomije občinam in razvojnim regijam pri upravljanju teh sredstev.
Monika Kirbiš Rojs
Fokus
Rojena: 4. avgusta 1978
Ekonomistka, ki je doktorirala na fakulteti za državne in evropske študije.
Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, pristojna za vodenje kohezijske politike, v drugi Janševi vladi in državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v tretji Janševi vladi.
Več let je bila članica SLS, je predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj v SDS in generalna sekretarka Fokusa.
Od leta 2022 je generalna sekretarka državnega sveta.
Opozorila je, da bo v prihodnjem evropskem proračunu 2028–2034 na voljo manj sredstev za kohezijo in kmetijstvo zaradi novih prioritet, kot so varnost, obramba in konkurenčnost. Priložnosti za evropsko financiranje bodo po novem centralizirani razpisi evropske komisije, ki bodo pomembni predvsem za črpanje sredstev za podjetja. »Nastal je miselni preskok, črpanje bo bolj podobno tistemu iz načrta za okrevanje in odpornost. Od držav članic se pričakujejo mikroreforme, s katerimi bi lahko bolj pospešeno izvajali investicije, denimo prenovo sistema prostorskega načrtovanja.«
Če bi imeli pokrajine, bi lažje in učinkoviteje črpali sredstva EU, je prepričana Monika Kirbiš Rojs. Napovedala je, da bodo zakonske osnutke za vzpostavitev pokrajin, pripravljene na ravni državnega sveta, predali vladi za pripravo nujnih korakov. A ministrska kandidatka se zaveda, da bo glasove za pokrajine treba iskati tudi zunaj koalicije.
Pri tem opozarja na povečevanje razlik tako med regijami kot znotraj posameznih regij. Podpira decentralizacijo države. Koalicija se je v pogodbi zavezala k prenosu javnih ustanov iz Ljubljane tudi v druge dele Slovenije. Sedež resorja kohezije in regionalnega razvoja bodo prenesli v Maribor, kjer ima to ministrstvo že zdaj pisarne.
Člani odbora so Moniki Kirbiš Rojs priznavali strokovnost, kar kaže glasovanje, saj so brez glasov proti – opozicija se je vzdržala – sprejeli mnenje, da je bila njena predstavitev ustrezna. Večina razprave se je vrtela okoli regionalizacije, ustanavljanja pokrajin in financiranja občin, kar ni presenetljivo. Monika Kirbiš Rojs je prikimala strategiji regionalnega razvoja Slovenije, ki jo je sprejela Golobova vlada ter daje več avtonomije regijam pri njihovem razvoju in projektih. To je pravi pristop, ki pa ga bo treba uresničiti. Po drugi strani se ustanovitev pokrajin za zdaj zdi politično nemogoč projekt. Pred to vlado je tudi ključen čas, ko se bo treba izpogajati za čim boljši položaj v prihodnji finančni perspektivi, se pripraviti na centralizirane razpise in pri tem tekmovati z evropskimi velikani, kar bo za slovenska podjetja težek izziv. Uspeh te naloge bo določil smer prihodnjega razvoja države. Tretja Janševa vlada, ki je tudi z Moniko Kirbiš Rojs pripravljala načrt za okrevanje in odpornost, te priložnosti za razvojni preboj ni izkoristila.
Komentarji