Podržaj se je odzval na očitke: »Pogrešam resnicoljubnost«
Pravosodni policisti so direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pozvali k odstopu. Jože Podržaj jim odgovarja, da se izogibajo dialogu.
Odpri galerijo
Jože Podržaj je generalni direktor ZPK. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Pravosodni policisti, zbrani v sindikatu državnih organov, ki ga predstavlja Frančišek Verk, so k odstopu pozvali direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja. Ta jim odgovarja, da so njihove obtožbe neutemeljene in da je predsednik sindikata tisti, ki se izogiba dialogu.
Danes je Podržaj tako stopil pred novinarje. Najprej je zanikal, da so razmere v slovenskih zaporih slabe. »Varnost v zaporih je dobra. Najboljša je dinamična varnost, ki poleg varnostne opreme zajema ljudi, ki morajo biti za ustrezno varovanje motivirani in dobro pripravljeni,« je rekel Podržaj. »Povsem prav je, da dogodki, kot sta pobeg v Kopru in napad na policista v Dobu, odpirajo debato, a ni prav, da je pogovor populističen, nestrokoven, pavšalen in vsebuje neresnice.«
Generalni direktor Uiks meni, da njegov odstop ne bi prinesel ničesar, večina zahtev sindikata pa po njegovih besedah ni v njegovi domeni in jih celo podpira: »Za vsemi temi dogajanji stoji ista skupina ljudi, ki usklajeno pritiska na nekoga, da se zgodi, kar naj bi se. Ali bo potem vse v redu, se bosta cedila med in mleko, v slovenskih zaporih bo dovolj kadrov in ne bo izrednih dogodkov?« je med drugim vprašal.
Nadaljeval je, da slovenski zapori niso nobena izjema, saj zaporniki povsod bežijo iz ječe. »Noben zapor se takšnim dogodkom ne more izogniti. Glede na pobege in napade na policiste je Slovenija zelo urejena država in med najboljšimi v Evropi. Naši pazniki dobro poznajo zapornike in imajo z njimi odprt dialog. K temu nas zavezujejo mednarodni dokumenti.«
Podržaj je prepričan, da so največji problem medijsko objavljene fotografije, ki prikazujejo, kje se zadržujejo varnostniki, kako delajo, kako so oboroženi in kako se izmenjavajo.
Podržaj je vodenje uprave prevzel marca 2014, najprej kot vršilec dolžnosti, decembra istega leta mu je vlada podelila polna pooblastila generalnega direktorja. Tokrat je zanikal namigovanje, da se noče pogovarjati s sindikatom.
»Nikakor ne odklanjamo pogovorov. Oba s predsednikom sindikata sva podpisnika pogodbe, zato je pogovor najina obveznost. Tukaj ne gre za to, kdo ima koga rad, ampak je pogovor delovna obveznost,« je poudaril Podržaj. »Tega dialoga z druge strani ni, saj nas ignorirajo. Poglejte celo prizadevanje ministrstva, da bi nas spravilo za isto mizo. Sestali naj bi se v torek, mi smo udeležbo že potrdili.«
Predsednik sindikata Frančišek Verk je na drugi strani prepričan, da je Podržaj vsem direktorjem zaporskih zavodov z odredbo naročil poročanje o vsakem stiku, ki ga imajo podrejeni z Verkom. To je po njegovem mnenju nezakonito, celo na meji kaznivega dejanja.
»Gre za navodila, ne prepoved. Nikakor ne drži, da je to prepoved, razen če ima kdo drugačne namene. Prav tako nikakor ne drži, da zato ne morejo izvajati socialnega boja in dialoga,« je prepričan Podržaj. »Z navodili sem samo omejil manipulacije v komunikaciji. Nikakor nisem posegal v komunikacijo med sindikalnimi zaupniki in sindikati. To naročilo bom umaknil takoj, ko bo predsednik sindikata privolil v dialog.«
Podržaj je vrnil žogico na nasprotno stran, saj naj bi predsednik sindikata izmišljeno trdil, da je tako obremenjen, da več tednov ni videl svojih otrok. »Ko to slišiš, je treba nekaj časa, da dojameš, kaj si slišal. Morda jih res ni, a ne zaradi službenih obveznosti. Ta oseba je pozabila dodati, da ima še kar nekaj funkcij. Obžalujem odsotnost pri tistih, ki so dolžni zastopati zaposlene, toda njihov način reševanja ne more biti izogibanje dialogu in izmišljevanje neresnic,« je dejal. »Resnica je samo ena, ne more biti nekje vmes. Stvari moramo reševati skupaj.«
Direktorji so ob tej priložnosti predstavili stanje v zavodih, ki jih vodijo, in vsi so zagotovili, da imajo redna srečanja in normalne odnose s sindikalnimi predstavniki. Stanje po zagotovilih odgovornih za naš zaporski sistem ni alarmantno in nevzdržno, se pa soočajo s težavami, predvsem kadrovske in finančne narave, pa tudi s primeri neustreznih prostorov, kar ni nič novega, a to po besedah sogovornikov ni v njihovi pristojnosti. Poleg pravosodnih policistov primanjkuje tudi drugih kadrov, tako psihologov, socialnih delavcev, delovnih terapevtov, kuharjev kot tudi zaposlenih v upravnem delu.
Kadrovske težave se po zagotovilih direktorjev sicer rešujejo, tudi tako, da vseh nalog ne opravijo – zaradi tega so v preteklosti na račun pravic zaposlenih denimo trpela spremstva v zdravstvene ustanove in na sodišča, o čemer smo poročali, pa tudi izobraževanja in usposabljanja. V zadnjem času so v zaporskem sistemu sicer odobrili nove zaposlitve, vendar je nove kadre težko dobiti, menda tudi zaradi kritik o nevzdržnem stanju, ki odvračajo potencialne kandidate.
Podržaj je bil sicer zelo oster predvsem do predsednika Sindikata državnih organov, ki naj bi se izogibal komunikaciji z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in socialni dialog odklanjal. Tako denimo že leto dni čakajo na dogovorjeno pobudo sindikata o kolektivni pogodbi. Med drugim je bilo slišati, da sindikat zadnja varnostna incidenta (pobeg iz koprskega zapora in napad na pravosodnega policista na Dobu), ki sicer odpirata nekatera vprašanja, izkorišča za to, da v javnost posreduje populistične, zavajujoče izjave in neresnice.
Glede očitov o ugodnostih, ki naj bi jih bili deležni zaprti, pa so sogovorniki spomnili, da je Slovenija v preteklost plačevala celo odškodnine zaradi neustreznih razmer. Dvigovanje standarda zaprtih tako ne pomeni slabšanja standarda zaposlenih, prej obratno, saj se s tem manjša tudi varnostno tveganje.
Sindikalisti so v četrtek sporočili, da bodo zahtevali kolektivno pogodbo za delavce v zaporih in kadrovski načrt, ki mora biti usklajen s sprejetimi standardi in normativi, ter odpravo sistemskih anomalij. Iz sprejetih standardov in normativov je po navedbah sindikata namreč razvidno, da v slovenskih zaporih manjka 138 pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev. Med zahtevami pa je tudi odstop Podržaja.
»Odstopil ne bom od svojih prepričanj in idealov. Kaj bo to prineslo, pa bomo videli.« Jože Podržaj, direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij
Danes je Podržaj tako stopil pred novinarje. Najprej je zanikal, da so razmere v slovenskih zaporih slabe. »Varnost v zaporih je dobra. Najboljša je dinamična varnost, ki poleg varnostne opreme zajema ljudi, ki morajo biti za ustrezno varovanje motivirani in dobro pripravljeni,« je rekel Podržaj. »Povsem prav je, da dogodki, kot sta pobeg v Kopru in napad na policista v Dobu, odpirajo debato, a ni prav, da je pogovor populističen, nestrokoven, pavšalen in vsebuje neresnice.«
Generalni direktor Uiks meni, da njegov odstop ne bi prinesel ničesar, večina zahtev sindikata pa po njegovih besedah ni v njegovi domeni in jih celo podpira: »Za vsemi temi dogajanji stoji ista skupina ljudi, ki usklajeno pritiska na nekoga, da se zgodi, kar naj bi se. Ali bo potem vse v redu, se bosta cedila med in mleko, v slovenskih zaporih bo dovolj kadrov in ne bo izrednih dogodkov?« je med drugim vprašal.
Nadaljeval je, da slovenski zapori niso nobena izjema, saj zaporniki povsod bežijo iz ječe. »Noben zapor se takšnim dogodkom ne more izogniti. Glede na pobege in napade na policiste je Slovenija zelo urejena država in med najboljšimi v Evropi. Naši pazniki dobro poznajo zapornike in imajo z njimi odprt dialog. K temu nas zavezujejo mednarodni dokumenti.«
Podržaj je prepričan, da so največji problem medijsko objavljene fotografije, ki prikazujejo, kje se zadržujejo varnostniki, kako delajo, kako so oboroženi in kako se izmenjavajo.
Preberite še: Pričakujejo odhod prvega moža slovenskih zaporov
Pogovorov ne odklanja
Podržaj je vodenje uprave prevzel marca 2014, najprej kot vršilec dolžnosti, decembra istega leta mu je vlada podelila polna pooblastila generalnega direktorja. Tokrat je zanikal namigovanje, da se noče pogovarjati s sindikatom.
»Nikakor ne odklanjamo pogovorov. Oba s predsednikom sindikata sva podpisnika pogodbe, zato je pogovor najina obveznost. Tukaj ne gre za to, kdo ima koga rad, ampak je pogovor delovna obveznost,« je poudaril Podržaj. »Tega dialoga z druge strani ni, saj nas ignorirajo. Poglejte celo prizadevanje ministrstva, da bi nas spravilo za isto mizo. Sestali naj bi se v torek, mi smo udeležbo že potrdili.«
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je obe strani povabila na skupni sestanek 5. februarja, saj je prepričana, da bi težave v slovenskih zaporih morali reševati za skupno mizo. Pripravljena se je sestati še pred tem datumom.
To je bilo navodilo, ne prepoved
Predsednik sindikata Frančišek Verk je na drugi strani prepričan, da je Podržaj vsem direktorjem zaporskih zavodov z odredbo naročil poročanje o vsakem stiku, ki ga imajo podrejeni z Verkom. To je po njegovem mnenju nezakonito, celo na meji kaznivega dejanja.
»Gre za navodila, ne prepoved. Nikakor ne drži, da je to prepoved, razen če ima kdo drugačne namene. Prav tako nikakor ne drži, da zato ne morejo izvajati socialnega boja in dialoga,« je prepričan Podržaj. »Z navodili sem samo omejil manipulacije v komunikaciji. Nikakor nisem posegal v komunikacijo med sindikalnimi zaupniki in sindikati. To naročilo bom umaknil takoj, ko bo predsednik sindikata privolil v dialog.«
Podržaj je vrnil žogico na nasprotno stran, saj naj bi predsednik sindikata izmišljeno trdil, da je tako obremenjen, da več tednov ni videl svojih otrok. »Ko to slišiš, je treba nekaj časa, da dojameš, kaj si slišal. Morda jih res ni, a ne zaradi službenih obveznosti. Ta oseba je pozabila dodati, da ima še kar nekaj funkcij. Obžalujem odsotnost pri tistih, ki so dolžni zastopati zaposlene, toda njihov način reševanja ne more biti izogibanje dialogu in izmišljevanje neresnic,« je dejal. »Resnica je samo ena, ne more biti nekje vmes. Stvari moramo reševati skupaj.«
Stanje ni alarmantno, soočajo pa se s kadrovskimi in finančnimi težavami
Direktorji so ob tej priložnosti predstavili stanje v zavodih, ki jih vodijo, in vsi so zagotovili, da imajo redna srečanja in normalne odnose s sindikalnimi predstavniki. Stanje po zagotovilih odgovornih za naš zaporski sistem ni alarmantno in nevzdržno, se pa soočajo s težavami, predvsem kadrovske in finančne narave, pa tudi s primeri neustreznih prostorov, kar ni nič novega, a to po besedah sogovornikov ni v njihovi pristojnosti. Poleg pravosodnih policistov primanjkuje tudi drugih kadrov, tako psihologov, socialnih delavcev, delovnih terapevtov, kuharjev kot tudi zaposlenih v upravnem delu.
Kadrovske težave se po zagotovilih direktorjev sicer rešujejo, tudi tako, da vseh nalog ne opravijo – zaradi tega so v preteklosti na račun pravic zaposlenih denimo trpela spremstva v zdravstvene ustanove in na sodišča, o čemer smo poročali, pa tudi izobraževanja in usposabljanja. V zadnjem času so v zaporskem sistemu sicer odobrili nove zaposlitve, vendar je nove kadre težko dobiti, menda tudi zaradi kritik o nevzdržnem stanju, ki odvračajo potencialne kandidate.
Podržaj je bil sicer zelo oster predvsem do predsednika Sindikata državnih organov, ki naj bi se izogibal komunikaciji z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in socialni dialog odklanjal. Tako denimo že leto dni čakajo na dogovorjeno pobudo sindikata o kolektivni pogodbi. Med drugim je bilo slišati, da sindikat zadnja varnostna incidenta (pobeg iz koprskega zapora in napad na pravosodnega policista na Dobu), ki sicer odpirata nekatera vprašanja, izkorišča za to, da v javnost posreduje populistične, zavajujoče izjave in neresnice.
Glede očitov o ugodnostih, ki naj bi jih bili deležni zaprti, pa so sogovorniki spomnili, da je Slovenija v preteklost plačevala celo odškodnine zaradi neustreznih razmer. Dvigovanje standarda zaprtih tako ne pomeni slabšanja standarda zaposlenih, prej obratno, saj se s tem manjša tudi varnostno tveganje.
Zahtevajo kolektivno pogodbo, ki bo usklajena s standardi in normativi
Sindikalisti so v četrtek sporočili, da bodo zahtevali kolektivno pogodbo za delavce v zaporih in kadrovski načrt, ki mora biti usklajen s sprejetimi standardi in normativi, ter odpravo sistemskih anomalij. Iz sprejetih standardov in normativov je po navedbah sindikata namreč razvidno, da v slovenskih zaporih manjka 138 pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev. Med zahtevami pa je tudi odstop Podržaja.
