Pogajanja o volilni zakonodaji preložili na čas po srečanju štirih predsednikov

Predsednik republike Borut Pahor je preložil za sredo napovedana pogajanja o možnih spremembah volilne zakonodaje. Kot je zapisal v pismu pogajalcem parlamentarnih strank, je pogajanja preložil zaradi razhajanj med SDS in ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom, in sicer na čas po srečanju štirih predsednikov, ki bo 11. decembra.

Kot je predsednik zapisal v pismu, uveljavitev ustavne odločbe ocenjuje za prednostno politično nalogo. Pogajalce pa je pozval, naj še naprej skupaj iščejo rešitve, po katerih bodo parlamentarne volitve tudi po koncu leta 2020 ustavnopravno skladne. Ustavno sodišče je namreč decembra 2018 ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu pa je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.



Predsednik je sicer novo srečanje na temo volilne zakonodaje sprva sklical za sredo in predlagal, da na tem srečanju ugotovijo, kateri od obeh predlogov – predlog uvedbe relativnega prednostnega glasu ali predlog nove določitve meja volilnih okrajev – uživa zadostno politično podporo za vložitev v parlamentarni postopek. Vabilu za srečanje je priložil tudi dopolnjen predlog sprememb volilnih okrajev, ki dopušča večje, 25-odstotno odstopanje števila volivcev od velikosti povprečnega volilnega okraja.

V današnjem pismu pogajalcem parlamentarnih strank pa je pojasnil, da je iz pisma SDS in dveh pisnih odgovorov ministra za javno upravo jasno, da jim tega tudi v sredinem osmem krogu pogajanj ne bo uspelo rešiti, zato se je odločil, da ga preloži. Pahor prav tako poziva stranke in poslanske skupine, naj poskusijo čim bolj natančno ugotoviti podporo predlogoma sprememb volilne zakonodaje. Pahor razmišlja tudi o srečanju vodij parlamentarnih strank in poslanskih skupin okoli 20. decembra letos.


 

Rudi Medved kljub preloženemu sestanku ostaja optimističen

Na ministrstvu za javno upravo so s presenečenjem sprejeli odločitev predsednika republike o preložitvi za jutri napovedanega sestanka. »Predvsem se čudimo utemeljitvi preložitve, da zaradi pisma ene od političnih strank in odgovora ministra za javno upravo nanj rešitve na sestanku, napovedanem za jutri, ne bi bilo mogoče doseči,« so sporočili iz kabineta ministra. 

V pismu ministra za javno upravo naj bi namreč zgolj ponovno pojasnili, zakaj oblikovanje meja volilnih okrajev z bistvenim odstopanjem od povprečnega volilnega okraja ni v skladu z odločbo ustavnega sodišča. »Nekatere dosedanje rešitve niso bile pogodu tudi kakšni drugi stranki, pa to v procesu pogajanj ni bilo nikoli ocenjeno kot razhajanje ali kot vzrok za prelaganje pogajanj. Gre za normalen proces, v katerem se iščejo rešitve,« so še dodali. 

Ministrstvo za javno upravo je doslej pripravilo tri zakonske predloge rešitev. Predlog sprememb zakona o volitvah v državni zbor z obveznim prednostnim glasom pri političnih strankah ni naletel na podporo, zato je ministrstvo pripravilo predlog sprememb tega zakona z relativnim prednostnim glasom, ki imajo zelo široko podporo političnih strank. Poleg tega je ministrstvo pripravilo osnutek sprememb zakona o določitvi volilnih enot, ki meje volilnih okrajev usklajujejo z odločbo ustavnega sodišča, ki pa pri političnih strankah niso naletele na navdušenje, saj bistveno posegajo v sedanje volilne okraje, kar je razumljivo, saj sedanji volilni okraji niso v skladu z zakonom o volitvah v državni zbor, katerega dikcija je, da morajo biti volilni okraji približno enako veliki glede na število prebivalcev.