Pogodbe 8×8: reprogramiranje z možnostjo prekinitve

Ljubljana – Če bo ministrica za obrambo Ljubica Jelušič vladi pravočasno dostavila izračune za možne scenarije o nadaljnji usodi oklepniške pogodbe – čas za to ima do jutri –, bodo ministri na četrtkovi seji glasovali o treh možnostih: prekinitev pogodbe za nakup 135 osemkolesnikov, ki jo je decembra 2006 podpisal takratni minister za obrambo Karl Erjavec; reprogramiranje iste pogodbe ali reprogramiranje pogodbe z možnostjo prekinitve (odvisno od sodnega epiloga zadeve patria).

Po naših informacijah bodo ministri najverjetneje podprli zadnji predlog. Za prekinitev pogodbe še ni dovolj pravnih sredstev (k temu se nagiba tudi večina vprašanih v včeraj objavljeni anketi Dela). Povedano drugače: če bi pogodbo razdrli, bi država tvegala tožbo tako Gorenja kot Patrie, z njo pa bi lahko izvajalca pogodbe od države terjala več kot 50 milijonov evrov odškodnine.

V zvezi z nadaljnjim opremljanjem Slovenske vojske z osemkolesniki patria je torej v igri nekakšen kompromis med reprogramom pogodbe in čakanjem na sodni epilog oziroma redefinicija pogodbe z možnostjo prekinitve. Namesto 135 neustrezno opremljenih oklepnikov v protivrednosti 278 milijonov evrov obrambno ministrstvo razmišlja o nakupu 55 osemkolesnikov z zadostno ognjeno močjo. Toliko, torej 55 srednjeoklepnih vozil, je načeloma dovolj za sestavo motoriziranega bataljona kot podlage za bataljonsko bojno skupino, a popolna opremljenost motoriziranega bataljona pomeni, da bi morala biti namesto z mitraljezi kalibra 12,7 milimetra večina na novo naročenih oklepnikov oborožena predvsem s topovi 30-milimetrskega kalibra). To bi davkoplačevalce stalo 140 milijonov evrov z DDV vred.

Decembra lani je premier Borut Pahor ministrico za obrambo Ljubico Jelušič pozval, naj težo tožilskih aktov v zadevi Patria, ki bi bili argument za prekinitev oklepniške pogodbe, preveri pri državnem pravobranilstvu, njihov odgovor pa priloži svojim izračunom, na podlagi katerih bi glasovali ministri.

A zanimivo: z državnega pravobranilstva so nam včeraj v odgovor, kaj so odločili glede prekinitve pogodbe, odpisali, da se nanje v zvezi z oklepniško pogodbo ni obrnil nihče: »Zaprosila, v skladu s katerim bi državno pravobranilstvo preverilo tožilske akte v zadevi Patria v zvezi z aktiviranjem protikorupcijske klavzule, to ni prejelo. Pravobranilstvo z omenjenimi akti niti ne razpolaga, zato vam na vaše vprašanje, ali vzdržijo aktiviranje protikorupcijske klavzule, ne moremo podati odgovora.« Ko smo zadevo preverjali na ministrstvu za obrambo, so zatrdili, da so se na pravobranilstvo obrnili že decembra in od tam dobili zahtevani odgovor. Strnemo lahko, da bremena odgovornosti za morebitno prekinitev oklepniške pogodbe očitno noče prevzeti nihče.

Čakajoč na Fince

Potem ko je vrhovno državno tožilstvo na ljubljansko okrajno sodišče decembra 2009 zaradi nevestnega dela v službi poslalo obtožni predlog proti nekdanjemu ministru za obrambo Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu (postopek na sodišču je menda že v sklepni fazi), je višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, usmerjevalka predkazenskega postopka zadeve Patria pri nas, avgusta lani na omenjeno ljubljansko sodišče poslala obtožni predlog proti Jožetu Zagožnu, Ivanu Črnkoviču, Walterju Wolfu, Tonetu Krkoviču in Janezu Janši. Čez štiri dni, natančneje 10. avgusta, je Zobec Hrastarjeva na omenjeno sodišče poslala popravek pisnih napak v predlogu in prekvalifikacijo očitanega jim kaznivega dejanja; poskus kaznivega dejanja je tako prekvalificiran v sostorilstvo kaznivega dejanja prejemanja daril za nezakonito posredovanje. Sodni postopek proti peterici se še ni začel.

Predkazenski postopek primera Patria pa še vedno poteka v Avstriji in na Finskem. To nam je včeraj povedal glavni preiskovalec zadeve Kaj Erik Björkqvist , ki je na naše vprašanje, ali so že končali z zadevo Patria povezano preiskavo v Luksemburgu, odvrnil, da še ne, a »do nekaj novih odkritij v zadevi smo že prišli«.

Kaj so ugotovili, finski kriminalist ni hotel povedati, prav tako ne, kaj so finski kriminalisti s pomočjo tajskih kolegov odkrili na Tajskem. Spomnimo: doslej se je v preiskavi primera Patria že potrdilo, da je Patrijin zastopnik za Slovenijo in Hrvaško, dunajski poslovnež Hans Wolfgang Riedl, 200.000 evrov denarja od podkupnin v gotovini dal svojemu tajskemu poslovnemu partnerju Apichatu Sirithapornu. Riedl in Apichat Sirithaporn imata skupno podjetje, ki si ga na Tajskem delita po ključu 49 : 51 odstotkov, v Evropi pa po ključu 51 : 49 odstotkov. Avstrijski poslovnež naj bi na Tajsko preselil glavnino prepovedanega denarja od slovenskega in tudi od hrvaškega nakupa osemkolesnikov.


O tem, o čem Finci brskajo v Luksemburgu, smo že pisali: februarja 2007 (mesec, ko je od finske Patrie do njenih zunanjih svetovalcev stekel denar; mesec, ko je avstrijski Interpol poslal finski, slovenski in tajski policiji depešo, v kateri je bilo natančno zapisano, kakšno provizijo je Patria isti mesec nakazala avstrijskemu podjetniku Wolfgangu Riedlu in kako je ta denar potoval do njegovega poslovnega partnerja in svetovalca Walterja Wolfa) je Rajko Janša v Luksemburgu za 1,15 milijona evrov prodal podjetju Falcone Luxembourg svoje podjetje za prodajo poslovnih daril, DZS pa je od istega Falcona za okrog 1,2 milijona evrov kupila delnice gradbenega podjetja Bosna, kar naj bi se po besedah lastnika Falcona Francija Zavrla zgodilo prej, preden je Falcone kupil Janšev Promart. Zavrl je za Delo že izrazil svoje prepričanje, da so bili vsi njegovi posli transparentni in pošteni, Falcone Luxembourg pa namerava iz Luksemburga kmalu preseliti v Slovenijo.