»Muzej ne more varovati letečih letal«

Izvirne slovenske letalske kulturne dediščine države nič ne varuje. Kakšna je vloga Tehniškega muzeja Slovenije pri tem in zakaj nikakor ne more biti ustanovljen letalski muzej, smo se pogovarjali z direktorico muzeja Natalijo Polenec.

Eden vaših ciljev kot direktorice muzeja je skrb za letalstvo. Kako muzej skrbi za varovanje letalske dediščine?

Ne da nisem zadolžena, nisem pooblaščena kustosinja za to področje. Sem pa kot direktorica pooblaščena za delovanje muzeja in uresničevanje javne službe. V svojem strateškem načrtu v prijavi za direktorico muzeja sem si zadala, da muzej pripravi razstavo o razvoju konstruktorstva v letalstvu na Slovenskem. Dve leti in pol, odkar vodim muzej, se srečujem s tem, da kustodiata za letalstvo ni. Ta čas delamo evidenco o področjih, za katera v Sloveniji še ni poskrbljeno. Pripravljam reorganizacijo muzeja, da bi vključili področja, ki jih ni nihče drug. Med njimi je letalstvo. Skrb za letalsko dediščino je treba začeti s tem, kar imamo. To bo razstava o konstruktorstvu, ki jo bomo kot muzej pripravili. Razstava ne predvideva namestitev letal v muzeju v Bistri, ker tam že zdaj pokamo po šivih in nimamo niti ustreznega prostora za predmete, ki jih že imamo. Je pa muzej pred dvema letoma, da bi pripravil razstavo o konstruktorstvu, prevzel zbirko letalca in graditelja letal Albina Novaka. Seveda ta razstava še ne bo letalski muzej.

Postojnski letalci želijo muzej, v katerem bi hranili leteča letala. Je to v okviru Tehniškega muzeja Slovenije mogoče?

Ne, leteči muzej za naš muzej ni sprejemljiv. Ko tehniški muzej ščiti dediščino, zaščiti celoten predmet. Predmet vpišemo v inventarno knjigo in tako postane kulturni spomenik. Zagotoviti moramo vse, da se temu kulturnemu spomeniku nič ne zgodi. Glede tega se muzej razlikuje od filozofije starodobnikov, ki vsa vozila ohranjajo v delujočem stanju – letečem, voznem.

Zakaj se muzejski eksponati ne bi smeli uporabljati?

Obstaja nevarnost, da se ta vozila ob uporabi poškodujejo. V preteklosti je lastnik letala aero 3 želel, da se letalo zaščiti kot dediščina, a bi on z njim še vedno letel. Pozneje se je razbilo, in če bi bilo vpisano v razvid kulturne dediščine, bi imel muzej zdaj težavo, ker da z njim ni skrbno ravnal. Želimo si, da se letala ohranijo, a na tej točki imamo drugačno »filozofijo« kot letalci, ki želijo, da letala letijo.

V tujini takšne muzeje letečih letal imajo. Zakaj to ni mogoče pri nas?

Ker nimamo dovolj velikega fonda. Če bi imeli tri enaka letala, bi enega spravili v muzej, ga konzervirali, restavrirali, drugo in tretje pa bi lahko uporabljali za letenje. Če bi se jima kaj zgodilo, bi še vedno imeli letalo v muzeju. Če je neko letalo edini primerek na svetu, ne more biti zaščiteno in hkrati leteče. Za Tehniški muzej Slovenije muzej letečih letal ni sprejemljiv. Za to je treba najti neko drugo rešitev.

Zaradi strahu, da ne bomo mogli ohraniti letal v celoti in nepoškodovanih, jih sploh ne ohranjamo. Se vam ne zdi tudi to problematično? Kakšna je torej vloga nacionalnega tehniškega muzeja?

Tu smo, da zavarujemo oziroma dediščino vsaj evidentiramo. Ne moremo zbrati vsega, kar v Sloveniji je. Ne gre le za letala. Naša naloga je, da v primeru, ko zaznamo, da je nekje na terenu velika dediščina, to popišemo, evidentiramo, a nimamo možnosti, da vse prenesemo v en prostor. Letalstvo je za muzej in ministrstvo za kulturo, pod katero sodimo, prevelik zalogaj. Letalski muzej bi morali imeti partnerje, kot je ministrstvo za obrambo, saj je bilo veliko letal namenjenih šolanju za vojsko in še za kakšno drugo organizacijo, na primer Letalsko zvezo Slovenije.

Ima muzej popis slovenskih starodobnih letal in druge letalske dediščine?

Ne še. Muzej nima kustosa za letalstvo in se z letalstvom ne ukvarja. Letalstvo ni edino tako področje.

Katera so druga področja ogrožene tehniške dediščine?

Gradbeništvo, tehnika kemije. Potrebovali bi tri ali štiri nove kustose, da bi lahko zdaj še nevključena področja spremljali v muzeju. A nimamo ne hangarja ne denarja zanj. Veliko stvari je povezanih z denarjem in tudi z lastnino. Muzej ne more vlagati v zasebno lastnino letalcev.

Kako bi torej lahko ohranili letalske dosežke naših očetov in dedov?

Najprej bi se morali sestati: posamezni lastniki, letalski klubi kot lastniki, vojska, muzej in še kdo, da bi videli, kaj sploh kdo želi in kakšne so možnosti. Mislim, da bi letalski muzej lahko bil eden najzanimivejših muzejev.

Poskusi ustanovitve letalskega muzeja do zdaj niso bili uspešni. Zakaj ne?

Ne vem, zakaj. Pobud in poskusov je bilo več, a so vsi propadli. Težava so tudi interesi posameznikov, ki so zelo različni. Tehniški muzej je prešibek, da bi lahko vse združil. Je le eden od potrebnih akterjev, da bi se kolo premaknilo. To si tudi želimo.