Pogovori o bodočem financiranju občin

Občine ne poberejo tretjine stavbnih nadomestil, država pa s primerno porabo ustvarja razlike.

Objavljeno
18. januar 2017 10.44
jer Tolarski kovanci, Banka Slovenije
Brane Piano
Brane Piano
Brdo pri Kranju - Župani Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki vključuje 178 občin z več kot 90 odstotki državljanov Slovenije, so se v torek sestali s predstavniki države, da bi se seznanili s prihajajočimi novostmi s področja financiranja in razvoja lokalnih skupnosti. Posebno pozornost so namenili pobiranju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in pripravam na obdavčitev nepremičnin ter večno sporni temi o višini povprečnin in financiranju primerne porabe občin.

Obetajo se spremembe zakona o javnih financah v povezavi z zakonom o fiskalnem pravilu, spremembe financiranja občin zaradi uvedbe davka na nepremičnine, po drugi strani pa se mora celotna državna uprava, vključno z občinami, hitreje vključiti v digitalno transformacijo, reorganizacijo poslovnih procesov, uvajati inovativne oblike upravljanja, naročanja, izvajanja in spremljanja učinkov. O slednjem je spregovoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar

A je predsednik SOS Bojan Kontič že v uvodnem nagovoru osrednjo pozornost usmeril v tisto, na kar občine že dolgo opozarjajo: pogovori o povprečnini in financiranju občinskih investicij so se spet začeli, razmerje med zakonsko določenimi nalogami občin in investicijami pa nikakor ni v prid investicijam v lokalna okolja. Občine si z državo želijo imeti izrazito partnersko sodelovanje, obenem pa se morajo tudi same bolj povezovati, še posebej, ker je politična volja po vzpostavitvi pokrajin povsem uplahnila.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je županom dejala, da se v Sloveniji krepi optimizem, z njim pa tudi visoka pričakovanja, da bomo hitro nadomestili tisto, kar smo izgubili v času krize. »Žal so pričakovanja vedno višja od možnosti. Nujno je iskanje kompromisov med pričakovanji in dejanskimi zmožnostmi.« Poudarila je, da ustavno fiskalno pravilo določa omejitve pri načrtovanju obsega financiranja vseh javnih blagajn, ne le občin, zato je iskanje ravnotežja v prizadevanjih, da spoštujemo pravila, a hkrati ne ubijemo gospodarske rasti, zelo zahtevno.

Potem pa je tudi ministrica za finance spregovorila o povprečninah. Že lani ni bilo mogoče ugoditi zahtevam občin, a so vendar nekoliko zvišali povprečnino. Letos bo zaradi povečanja stroškov dela v javnem sektorju temu treba višino povprečnine prilagoditi. Pogovore so že začeli, nadaljevali pa se bodo prihodnji teden. Na ministrstvu so se lotili tudi prenove pravilnika o podprogramih, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnine.

Jože Novak, ki na ministrstvu za finance vodi priprave na uvedbo davka na nepremičnine, pa je razkril zanimiv podatek: občine zaradi oprostitev plačila, spodbud in olajšav še vedno ne poberejo okoli 30 odstotkov NUSZ. Ministrstvo je skupaj s SOS izdelalo priporočila za izboljšanje sistema odmere NUSZ, ki naj bi rešilo ključne težave na tem področju, po enoletnem usklajevanju pa so s SOS pripravili tudi usklajen predlog Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo v kratkem poslan v proceduro.

Županja Trbovelj Jasna Gabrič je opozorila, da izračuni primerne porabe ne upoštevajo ekonomskega stanja prebivalcev. A prav na njihov ekonomski status so vezane številne subvencije, ki jih morajo občine izplačevati; od subvencij najemnin, obveznega zdravstvenega zavarovanja, do subvencij oskrbe v splošnih in posebnih domovih ter plačil oskrbe v vrtcih. »Občina prejme 465 evrov primerne porabe po osebi za celo leto, medtem ko mesečna subvencija socialno šibkim občanom znaša tudi do 1500 evrov na mesec,« je povedala.

Tudi mariborski župan Andrej Fištravec je prepričan, da bi za uravnoteženo financiranje občin bilo potrebno dati večjo težo faktorjem, ki vplivajo na socialne transferje, to so mlajši od 15 let in starejši od 65 let, potrebno pa bi bilo upoštevati tudi faktorje, ki vplivajo na socialne transferje kot so delež brezposelnih, povprečna plača v občini in število Romov, prav tako pa bi država morala upoštevati realno število prebivalcev v lokalni skupnosti. Kot ključno težavo na področju financiranja občin je omenil računsko iskanje povprečja, čeprav so potrebe lokalnih skupnosti različne in specifične; pač tako, kakor so specifične potrebe občanov. »Dolžnost lokalnih skupnosti in države je, da se na te specifike odzivajo, edini pravi način upravljanja države v postindustrijskem obdobju pa je decentralizacija države, pri čemer morajo imeti imajo lokalne skupnosti ključno vlogo,« je dejal Fištravec.