Pohod koronavirusa ni ustavil Jurčičevih pohodnikov

Današnji pohod od Višnje Gore do Muljave je potekal pod geslom Poti knjige. »Kulturnik ni dosti več kot le berač«.

Objavljeno
07. marec 2020 15.00
Posodobljeno
07. marec 2020 15.05
Pohodnike so pred mestno hišo v Višnji Gori že zarana vzpodbujali takti domačih godcev. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Muljava – Vsako prvo soboto v marcu se v Višnji Gori in na Muljavi spomnijo na rojstvo njihovega rojaka Josipa Jurčiča (4. marec, 1844.) in njemu v spomin organizirajo literarni pohod po Jurčičevi poti. Tudi tokrat ni bilo drugače in več tisoč pohodnikov je skoraj v gosjem redu prehodilo dobrih deset kilometrov povečini blatne poti.

Organizatorji, ivanška občina in višnjanjsko planinsko društvo Polž so poskrbeli, da so obiskovalci preživeli dan brez vsakdanjega stresa. Pohod je letos potekal pod geslom Poti knjige. Zaradi izbruha koronavirusa so imeli ljubitelji pristne domače kapljice dober razlog za razkužilo notranjih organov z domačim sadjevčkom.


Ponosni na svoje viteze


K prvim breskrbnim korakom so pohodnike pred mestno hišo že zarana vzpodbujali takti domačih godcev, jutranje sonce pa je predramilo tudi tiste, ki sicer prisegajo na sobotno dolgo poležavanje. Množica se je zapodila v hrib proti grajskim razvalinam, kjer so nekoč prebivali višnjanjski graščaki, na katere so domačini še kako ponosni, saj so pred stoletji prav njihovi vitezi napodili brate Hrvate iz Bele krajine. 

image
Množica pohodnikov na Polževem. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po poldrugi ure hoje so pohodniki le prisopihali do cerkvice sv. Duha na vrhu Polževega, nato pa je sledil spust proti krajem, kjer je pisatelj Josip Jurčič črpal navdih za njegova literarna dela, v katerih je tako spretno popisal zaljubljence, veseljake, pretkance in vaške posebneže. Po tej poti so se nekoč sprehajali Krjavelj in Deseti brat, kakor tudi Lovro Kvas in Manica iz prvega slovenskega romana Deseti brat, s katerim je Jurčič postavil temelje slovenske pripovedne proze


Pohod kot prijetna sprostitev


Med množico pohodnikov, teh je bilo po uradnem štetju natanko 3800, je bil tudi Leon Koricki iz Višnje Gore, ki se Jurčičevega pohoda redno udeležuje. K tej obliki rekreacije pa je pritegnil tudi svojega sina. Od vseh Jurčičevih del mu je najbolj ostala v spominu povest Sosedov sin in kot pravemu lokalnemu domoljubu seveda tudi Kozlovska sodba v Višnji Gori. »Z ženo se rada udeležujeva tega pohoda, saj se v prijetnem okolju lepo sprostiva,« je povedal Marjan Jug iz Gameljn pri Ljubljani.

image
Tudi štirinožni kosmatinci so danes prišli na svoj račun. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Sogovornika koronavirus ne skrbi, vendar pravi, da je treba biti v teh časih še posebej previden, a ne toliko, da bi zaradi tega virusa ostajal zaprt med štiri stene. Ivan Šircelj iz okolice Litije se je pritoževal, da je prav uvedba davčnih blagajn pripomogla, da ni več toliko stojnic z domačo ponudbo kot jo je bilo še pred leti, ko teh davčnih pripomočkov še ni bilo.

3800
pohodnikov je prehodilo Jurčičevo pot.


Na vprašanje, katero Jurčičevo delo mu je najbolj ostalo v spominu pa je odgovoril, da nobeno, ker ni prebral še nobene njegove knjige. Izbruh aktualne bolezni pa ga tudi ni skrbel, saj se je s pristno domačo kapljico med potjo dobro dezinficiral. 


Na Jurčičevini o kulturi


Na Jurčičevini na Muljavi je zbranim spregovoril direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Repnik, ki je opozoril na nič kaj vzpodbudne razmere v kulturi, ki si jo podajajo od praga do praga, kakor bi se otepali vraga in ne dišečega kruha. Po njegovem je kultura velika dama, ki jo je treba negovati in z njo ravnati spoštljivo, česar pa se družba premalo zaveda. Repnik je prepričan, da je imela kultura pri nas zmeraj posebno mesto.

image
Pohod je potekal pod geslom Poti knjige. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Radi smo se namreč okitili, da smo kulturen narod, saj smo temelje svoje države postavili na kulturnem udejstvovanju in razmišljanju in se nismo zapletali v nepotrebne oborožene spopade, temveč smo svoje prepričanje in interese predstavljali na umirjen in kulturen način. Primerjal je vrednost kulture v družbi v Prešernovem času in danes ter ugotovil, da bistvene razlike ni. »Že takrat je umetnik hodil strganih hlač in tudi danes ni kulturnik kaj dosti več kot le berač,« je prepričan Repnik. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.