Pokojnine se niti ne povišujejo niti se ne znižujejo
Koronavirusna brezposelna slika: v maju je bilo 7000 ljudi manj zaposlenih kot pred letom dni.
Odpri galerijo
Število uživalcev starostne pokojnine se povečuje, julija so jih našteli 716 več kot junija. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Junija je bilo v Sloveniji 623.506 uživalcev pokojnine, od tega jih je starostno pokojnino prejemalo 457.373. Že julija so jih našteli 624.222, od tega je bilo prejemnikov starostne pokojnine skoraj tisoč več kot mesec prej. Povprečna bruto pokojnina v juniju je znašala 693 evrov, povprečna neto pokojnina pa 688 evrov: pri moških 688,8 in pri ženskah 687,5 evra. Julija so bili zneski podobni, kažejo podatki zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 je bilo junija in julija skoraj 36.000. Uživalcev nadomestil za skrajšan delovni čas je bilo junija skupno 9070, od tega največ za čas čakanja na zaposlitev, in sicer 5484, julija je bilo teh uživalcev 9019, tistih, ki so dobili nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev, pa 5456.
Nadomestila so bila najvišja za tiste, ki so čakali na zaposlitev, v znesku skoraj 475 evrov, medtem ko je bilo nadomestilo za skrajšan delovni čas dobrih 354 evrov in nadomestilo zaradi manjše plače nekaj več kot 184 evrov.
Junija je dodatek za pomoč in postrežbo prejelo 34.568 uživalcev, julija nekaj manj, 34.503. Skozi desetletje število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo raste, saj jih je bilo leta 2010 štiri tisoč manj, natančneje 30.497. Nižji znesek te pomoči je julija prejemalo 21.955 ljudi, najtežje prizadetih, ki jim pripada ta dodatek, je bilo julija 853. Za najtežje prizadete dodatek znaša 430 evrov, tako imenovani višji dodatek 300 evrov, nižji pa 150 evrov.
Seveda je pomembno, koliko ljudi je zaposlenih: več ko jih je, bolj se polni pokojninska blagajna. Iz junijskega poročila Zpiza je razvidno, da je bilo letos v maju, ko je že vladal koronavirus, pri pravnih osebah 753.525 zaposlenih, to je za skoraj 7000 manj kot v enakem obdobju lani.
Vseh zavarovancev skupaj – poleg zaposlenih pri pravnih osebah so to še zaposleni pri zasebnikih, samostojni zasebniki, brezposelni, starši ... – je bilo letošnjega maja 949.288, lani v tem času pa skoraj deset tisoč več, 958.635.
Te številke se seveda spreminjajo iz meseca v mesec in iz leta v leto. Letos v maju je bilo zavarovancev, zaposlenih pri pravnih osebah, kot smo zapisali, več kot 753 tisoč, v juniju se je njihovo število povišalo za dobrih tisoč, na 754.602. Skupno je bilo maja dobrih 949 tisoč zavarovancev, junija pa že 951.167, torej skoraj dva tisoč več kot maja. Da te številke naraščajo, je pomembno, kajti čim več je zavarovancev oziroma zaposlenih ljudi, tem bolj so »zavarovane« pokojnine.
Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin je leta 2010 doseglo 1,60 (poenostavljeno rečeno, to pomeni, da je za enega upokojenca delalo 1,6 zaposlenega), potem se je poslabševalo in leta 2013 upadlo na 1,38, od takrat pa se razmerje spet rahlo popravlja in je bilo lani že 1,55.
Če je bilo leta 2010 povprečno število uživalcev pokojnine skupaj 552.561, so jih lani prešteli že 620.459. Od tega so glavni steber seveda pomenili uživalci starostne pokojnine: pred desetimi leti je bilo teh 368.615, lani že 451.499, torej skoraj 83 tisoč več.
Za spodbudo ljudem, naj ostanejo dlje časa delovni aktivni, je že leta na voljo 20-odstotna starostna pokojnina. Prejemajo jo tisti, ki so že izpolnili pokojninske pogoje, a še naprej delajo. Od začetka letošnjega leta prejemajo poleg plače še 40-odstotno pokojnino (do letos je bilo mogoče prejemati to »dodatno« pokojnino samo v višini 20 odstotkov pokojnine).
Teh aktivnih, ki so, poenostavljeno rečeno, »zamrznili« upokojitev, je bilo junija 11.588, julija pa še 130 več. Samo lani, ko je bila na voljo le 20-odstotna starostna pokojnina, je bilo povprečno v letu teh prejemnikov 9739.
Uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 je bilo junija in julija skoraj 36.000. Uživalcev nadomestil za skrajšan delovni čas je bilo junija skupno 9070, od tega največ za čas čakanja na zaposlitev, in sicer 5484, julija je bilo teh uživalcev 9019, tistih, ki so dobili nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev, pa 5456.
Nadomestila so bila najvišja za tiste, ki so čakali na zaposlitev, v znesku skoraj 475 evrov, medtem ko je bilo nadomestilo za skrajšan delovni čas dobrih 354 evrov in nadomestilo zaradi manjše plače nekaj več kot 184 evrov.
3024
evrov je bila najvišja izplačana pokojnina v juliju
evrov je bila najvišja izplačana pokojnina v juliju
Uživalci dodatka za pomoč in postrežbo
Junija je dodatek za pomoč in postrežbo prejelo 34.568 uživalcev, julija nekaj manj, 34.503. Skozi desetletje število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo raste, saj jih je bilo leta 2010 štiri tisoč manj, natančneje 30.497. Nižji znesek te pomoči je julija prejemalo 21.955 ljudi, najtežje prizadetih, ki jim pripada ta dodatek, je bilo julija 853. Za najtežje prizadete dodatek znaša 430 evrov, tako imenovani višji dodatek 300 evrov, nižji pa 150 evrov.
Seveda je pomembno, koliko ljudi je zaposlenih: več ko jih je, bolj se polni pokojninska blagajna. Iz junijskega poročila Zpiza je razvidno, da je bilo letos v maju, ko je že vladal koronavirus, pri pravnih osebah 753.525 zaposlenih, to je za skoraj 7000 manj kot v enakem obdobju lani.
Vseh zavarovancev skupaj – poleg zaposlenih pri pravnih osebah so to še zaposleni pri zasebnikih, samostojni zasebniki, brezposelni, starši ... – je bilo letošnjega maja 949.288, lani v tem času pa skoraj deset tisoč več, 958.635.
688
evrov neto je bila povprečna junijska pokojnina
evrov neto je bila povprečna junijska pokojnina
Te številke se seveda spreminjajo iz meseca v mesec in iz leta v leto. Letos v maju je bilo zavarovancev, zaposlenih pri pravnih osebah, kot smo zapisali, več kot 753 tisoč, v juniju se je njihovo število povišalo za dobrih tisoč, na 754.602. Skupno je bilo maja dobrih 949 tisoč zavarovancev, junija pa že 951.167, torej skoraj dva tisoč več kot maja. Da te številke naraščajo, je pomembno, kajti čim več je zavarovancev oziroma zaposlenih ljudi, tem bolj so »zavarovane« pokojnine.
Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin je leta 2010 doseglo 1,60 (poenostavljeno rečeno, to pomeni, da je za enega upokojenca delalo 1,6 zaposlenega), potem se je poslabševalo in leta 2013 upadlo na 1,38, od takrat pa se razmerje spet rahlo popravlja in je bilo lani že 1,55.
PREBERITE TUDI:
Teden za pokojnino in solidarnostni dodatek
Teden za pokojnino in solidarnostni dodatek
Rast uživalcev pokojnine skozi desetletje
Če je bilo leta 2010 povprečno število uživalcev pokojnine skupaj 552.561, so jih lani prešteli že 620.459. Od tega so glavni steber seveda pomenili uživalci starostne pokojnine: pred desetimi leti je bilo teh 368.615, lani že 451.499, torej skoraj 83 tisoč več.
Za spodbudo ljudem, naj ostanejo dlje časa delovni aktivni, je že leta na voljo 20-odstotna starostna pokojnina. Prejemajo jo tisti, ki so že izpolnili pokojninske pogoje, a še naprej delajo. Od začetka letošnjega leta prejemajo poleg plače še 40-odstotno pokojnino (do letos je bilo mogoče prejemati to »dodatno« pokojnino samo v višini 20 odstotkov pokojnine).
Teh aktivnih, ki so, poenostavljeno rečeno, »zamrznili« upokojitev, je bilo junija 11.588, julija pa še 130 več. Samo lani, ko je bila na voljo le 20-odstotna starostna pokojnina, je bilo povprečno v letu teh prejemnikov 9739.
