Pokojnine še vedno v krempljih Zujfa
Upokojenci zahtevajo: Uskladitev pokojnin za 7,2 odstotka in dvig odmernega odstotka na 63 odstotkov
Odpri galerijo
Upokojenci menijo, da se varčuje samo še pri njih, zato zahtevajo, da jim vrnejo začasno odvzete pravice. Foto Jure Eržen
Brežice, Ljubljana – Do konca junija upokojenci zahtevajo izredno uskladitev pokojnin, in to za 7,2 odstotka, a so prijazni: to naj se zgodi do konca junija 2020. Zahtevo so v obliki odprtega pisma poslali vladi po srečanju sindikata upokojencev Slovenije v Brežicah prejšnji teden.
Zaradi varčevalnih ukrepov se namreč pokojnine niso usklajevale redno in v skladu z zakonom. Na srečanju je predsednica sindikata Francka Ćetković opozorila, da so bili varčevalni ukrepi, uvedeni zaradi zloglasnega Zujfa, zakona o omejevanju javnih financ, odpravljeni pri vseh kategorijah prebivalstva, samo upokojenci še trpijo zaradi njega. Varčuje se le še na upokojencih, je poudarila, zato je logična zahteva, da se jim vrnejo začasno odvzete pravice; polovico neizplačanih sredstev zaradi neusklajevanja pokojnin zahtevajo že letos do konca novembra. Hkrati pričakujejo, da bodo že prihodnje leto dobili, recimo temu, uravnotežen letni dodatek: tisti, ki imajo manj kot 800 evrov pokojnine, naj bi prejeli 600 evrov letnega dodatka, tisti z višjo pa 300 evrov.
Prioriteta državnega proračuna v prihodnjih dveh letih bo poleg zdravstvenega tudi pokojninski sistem, so se dogovorili koalicijski partnerji in vladna ekipa v ponedeljek na srečanju na Brdu pri Kranju. Napovedujejo: v prihodnjih dveh letih naj bi se pokojninska blagajna vsako leto povečala za 200 do 300 milijonov evrov, s tem pa sta povezana izredno usklajevanje pokojnin in višji odmerni odstotek za izračun pokojnine.
Upokojenci so zaradi varčevalnih ukrepov med letoma 2010 in 2017 izgubili 319 milijonov evrov, poleg tega se delež bruto domačega proizvoda za pokojnine zmanjšuje, kar je v nasprotju s trendi povsod po Evropi. Zato jasno poudarjajo: vsako zastraševanje ljudi, da bi poprava krivic upokojencem ogrozila stabilnost javnih financ, je nesmiselna in nedopustna. Kot je dejala Ćetkovićeva, vlada pripravlja spremembe pokojninske zakonodaje, ki jih v sindikatu načeloma podpirajo, saj naj bi se zvišal odmerni odstotek. Opozorila pa je, da bodo spremembe povzročile še več neenakosti med upokojenci, če ne bodo prinesle ustrezne rešitve tudi za povračilo sredstev iz naslova neusklajevanja pokojnin in nižje odmere pokojnin v obdobju veljavnosti začasnih varčevalnih ukrepov. V tem primeru bi se že upokojeni znašli v slabšem položaju kot novi upokojenci, kar ne bi bilo pravično, zato to ne bi zagotovilo socialnega miru.
Hkrati sindikat opozarja vlado oziroma podpisnice koalicijskega sporazuma, za kaj so se v njem zavzele: za to, da morajo pokojnine zagotavljati dostojno življenje. In da se bodo, skladno z javnofinančnimi zmožnostmi, postopoma dvignile nad prag revščine, odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe pa naj bi dosegel 63 odstotkov. Realnost je drugačna, saj se še vedno borijo proti »zujfovskim« omejitvam, ki bremenijo samo upokojence. Upokojenski sindikat zato svari: »Upokojenci smo pozabljena, zapostavljena in od odločanja odrinjena populacija. Na nas se še vedno varčuje, na naših hrbtih se izvaja zlato fiskalno pravilo.« Razumljivo je, da zahtevajo, naj se jim te začasno, že skoraj deset let odvzete pravice, vrnejo.
Zaradi varčevalnih ukrepov se namreč pokojnine niso usklajevale redno in v skladu z zakonom. Na srečanju je predsednica sindikata Francka Ćetković opozorila, da so bili varčevalni ukrepi, uvedeni zaradi zloglasnega Zujfa, zakona o omejevanju javnih financ, odpravljeni pri vseh kategorijah prebivalstva, samo upokojenci še trpijo zaradi njega. Varčuje se le še na upokojencih, je poudarila, zato je logična zahteva, da se jim vrnejo začasno odvzete pravice; polovico neizplačanih sredstev zaradi neusklajevanja pokojnin zahtevajo že letos do konca novembra. Hkrati pričakujejo, da bodo že prihodnje leto dobili, recimo temu, uravnotežen letni dodatek: tisti, ki imajo manj kot 800 evrov pokojnine, naj bi prejeli 600 evrov letnega dodatka, tisti z višjo pa 300 evrov.
Več tudi za pokojnine
Prioriteta državnega proračuna v prihodnjih dveh letih bo poleg zdravstvenega tudi pokojninski sistem, so se dogovorili koalicijski partnerji in vladna ekipa v ponedeljek na srečanju na Brdu pri Kranju. Napovedujejo: v prihodnjih dveh letih naj bi se pokojninska blagajna vsako leto povečala za 200 do 300 milijonov evrov, s tem pa sta povezana izredno usklajevanje pokojnin in višji odmerni odstotek za izračun pokojnine.
Zaradi varčevalnih ukrepov so upokojenci med letoma 2010 in 2017 izgubili 319 milijonov evrov.
Pokojnine morajo zagotavljati dostojno življenje.
Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe naj bi dosegel 63 odstotkov.
Pokojnine morajo zagotavljati dostojno življenje.
Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe naj bi dosegel 63 odstotkov.
Izgubili več kot 300 milijonov evrov
Upokojenci so zaradi varčevalnih ukrepov med letoma 2010 in 2017 izgubili 319 milijonov evrov, poleg tega se delež bruto domačega proizvoda za pokojnine zmanjšuje, kar je v nasprotju s trendi povsod po Evropi. Zato jasno poudarjajo: vsako zastraševanje ljudi, da bi poprava krivic upokojencem ogrozila stabilnost javnih financ, je nesmiselna in nedopustna. Kot je dejala Ćetkovićeva, vlada pripravlja spremembe pokojninske zakonodaje, ki jih v sindikatu načeloma podpirajo, saj naj bi se zvišal odmerni odstotek. Opozorila pa je, da bodo spremembe povzročile še več neenakosti med upokojenci, če ne bodo prinesle ustrezne rešitve tudi za povračilo sredstev iz naslova neusklajevanja pokojnin in nižje odmere pokojnin v obdobju veljavnosti začasnih varčevalnih ukrepov. V tem primeru bi se že upokojeni znašli v slabšem položaju kot novi upokojenci, kar ne bi bilo pravično, zato to ne bi zagotovilo socialnega miru.
Zahtevajo dvig odmernega odstotka
Hkrati sindikat opozarja vlado oziroma podpisnice koalicijskega sporazuma, za kaj so se v njem zavzele: za to, da morajo pokojnine zagotavljati dostojno življenje. In da se bodo, skladno z javnofinančnimi zmožnostmi, postopoma dvignile nad prag revščine, odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe pa naj bi dosegel 63 odstotkov. Realnost je drugačna, saj se še vedno borijo proti »zujfovskim« omejitvam, ki bremenijo samo upokojence. Upokojenski sindikat zato svari: »Upokojenci smo pozabljena, zapostavljena in od odločanja odrinjena populacija. Na nas se še vedno varčuje, na naših hrbtih se izvaja zlato fiskalno pravilo.« Razumljivo je, da zahtevajo, naj se jim te začasno, že skoraj deset let odvzete pravice, vrnejo.
