Pol milijona evrov za blišč, ki naj bi mamil turiste
Okrasitev, kot je v Kopru še ni bilo: Popovič bi se zgledoval po italijanskem Salernu – Okrasje bo zasvetilo že pred volitvami
Odpri galerijo
Kič večji od vsega v Kopru. FOTO: Boris Šuligoj
Koper – Koprski župan Boris Popovič je dvignil prah med občani, ki se začudeni sprašujejo, zakaj je občinska uprava namenila 540.000 evrov za postavitev dekorativne, ne samo novoletne osvetlitve. Po mestu namreč od začetka tega meseca postavljajo velike svetlobne objekte, ki naj bi zasvetili že v prvi polovici novembra in privabljali turiste v mesto, za katero pozimi nekoliko upade zanimanje. Letos ne bo več tako, obljubljajo v mestni upravi.
Medtem ko velik del meščanov tiho čaka, kaj se bo posvetilo iz velikih svetlobnih teles, se drugi del zgraža, češ da gre za še eno nepotrebno zapravljanje javnega denarja. Še posebej zato, ker so številne svetlobne dekoracije vsaj čez dan še najbolj podobne cenenemu kiču. Ampak okusi ljudi, kaj je kič in kaj ne, se seveda razlikujejo. V mestni upravi pravijo, da želijo z bogato svetlobno okrasitvijo v mesto tudi pozimi privabiti čim več turistov in da se pri tem zgledujejo po naprednejših evropskih mestih. Dober zgled je, tako pravijo, Salerno z juga Italije, ki ga menda na račun zimske okrasitve v tem letnem času obišče več turistov kot poleti.
V županovem kabinetu so pojasnili, da bodo okrasne luči prižgali približno mesec dni prej kot običajno, in ker ne morejo čakati na zadnji trenutek, ker ne vedo, kako bo z vremenom, so okrasitev že začeli nameščati. Kot pravijo, so z javnim razpisom izbrali podjetji MK Illumination iz Maribora in Innsbrucka, ki zdaj nameščata svetlobna telesa na 18 lokacij v starem mestnem jedru in na njegovem obrobju. Srce zimske razsvetljave, ki bo gorela še vsaj ves januar, bo Čudolandija na Ukmarjevem trgu, kjer bodo namestili svetleče motive medvedka, snežaka, kočije, svetilnik, v Hlavatyjevem parku pri tržnici bo svetlobni živalski vrt z lisico, labodom, veverico, jelenom in konjem. Na Carpacciovem trgu bo svetila oljka v zlati barvi, Brolo bodo krasile leteče orientalske preproge, na Prešernovem trgu bo svetlobno cvetje, utrdba Bastion bo v obliki darila z rdečo pentljo ... V nekaj krožišč pa bodo umestili svetleče drevo, svetlečo ribiško ladjico z darili, veliko zlato sidro in pri koprski banki in nogometnem stadionu še veliko nogometno žogo z napisom FC Koper, ki trenutno igra v tretji slovenski ligi. »Z letošnjo svetlobno okrasitvijo se občina Koper postavlja ob bok večjim evropskim mestom,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Danijela Tomšič, vodja območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, nam je povedala, da je zavod soglašal s postavitvijo takšnega novoletnega okrasja, ker da pri začasni svetlobni okrasitvi ne morejo oporekati vsebini ali estetiki, čeprav so na območju kulturnih spomenikov. Direktor nevladnega Inštituta za politiko prostora arhitekt Marko Peterlin nam je povedal, da država ne premore regulative na tem področju, da o takih okrasitvah odločajo lokalne skupnosti, ki suvereno upravljajo prostor. Kljub temu je dejal, da ne bi bilo slabo, če bi se pri takšnih okrasitvah posvetovali s stroko s področja estetike in umeščanja v prostor. O tem, ali gre za moteč kič, je po njegovih besedah težko razpravljati, saj je večina novoletnega okrasja v resnici kičastega.
Koprska občina je znana po številnih množičnih prireditvah, ki v mesto privabijo na tisoče in celo desettisoče ljudi. Najšibkejša točka koprskega turizma pa je stacionarni turizem, saj je med štirimi obalnimi občinami na zadnjem mestu. Koper, ki premore 2290 turističnih ležišč, približno šestkrat manj kot Piran (14.734), je lani po podatkih statističnega urada ustvaril 172.789 prenočitev, piranska občina pa okoli 1,65 milijona.
Medtem ko velik del meščanov tiho čaka, kaj se bo posvetilo iz velikih svetlobnih teles, se drugi del zgraža, češ da gre za še eno nepotrebno zapravljanje javnega denarja. Še posebej zato, ker so številne svetlobne dekoracije vsaj čez dan še najbolj podobne cenenemu kiču. Ampak okusi ljudi, kaj je kič in kaj ne, se seveda razlikujejo. V mestni upravi pravijo, da želijo z bogato svetlobno okrasitvijo v mesto tudi pozimi privabiti čim več turistov in da se pri tem zgledujejo po naprednejših evropskih mestih. Dober zgled je, tako pravijo, Salerno z juga Italije, ki ga menda na račun zimske okrasitve v tem letnem času obišče več turistov kot poleti.
Novoletne luči že pred volitvami
V županovem kabinetu so pojasnili, da bodo okrasne luči prižgali približno mesec dni prej kot običajno, in ker ne morejo čakati na zadnji trenutek, ker ne vedo, kako bo z vremenom, so okrasitev že začeli nameščati. Kot pravijo, so z javnim razpisom izbrali podjetji MK Illumination iz Maribora in Innsbrucka, ki zdaj nameščata svetlobna telesa na 18 lokacij v starem mestnem jedru in na njegovem obrobju. Srce zimske razsvetljave, ki bo gorela še vsaj ves januar, bo Čudolandija na Ukmarjevem trgu, kjer bodo namestili svetleče motive medvedka, snežaka, kočije, svetilnik, v Hlavatyjevem parku pri tržnici bo svetlobni živalski vrt z lisico, labodom, veverico, jelenom in konjem. Na Carpacciovem trgu bo svetila oljka v zlati barvi, Brolo bodo krasile leteče orientalske preproge, na Prešernovem trgu bo svetlobno cvetje, utrdba Bastion bo v obliki darila z rdečo pentljo ... V nekaj krožišč pa bodo umestili svetleče drevo, svetlečo ribiško ladjico z darili, veliko zlato sidro in pri koprski banki in nogometnem stadionu še veliko nogometno žogo z napisom FC Koper, ki trenutno igra v tretji slovenski ligi. »Z letošnjo svetlobno okrasitvijo se občina Koper postavlja ob bok večjim evropskim mestom,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Soglasje spomeničarjev
Danijela Tomšič, vodja območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, nam je povedala, da je zavod soglašal s postavitvijo takšnega novoletnega okrasja, ker da pri začasni svetlobni okrasitvi ne morejo oporekati vsebini ali estetiki, čeprav so na območju kulturnih spomenikov. Direktor nevladnega Inštituta za politiko prostora arhitekt Marko Peterlin nam je povedal, da država ne premore regulative na tem področju, da o takih okrasitvah odločajo lokalne skupnosti, ki suvereno upravljajo prostor. Kljub temu je dejal, da ne bi bilo slabo, če bi se pri takšnih okrasitvah posvetovali s stroko s področja estetike in umeščanja v prostor. O tem, ali gre za moteč kič, je po njegovih besedah težko razpravljati, saj je večina novoletnega okrasja v resnici kičastega.
Šibki v stacionarnem turizmu
Koprska občina je znana po številnih množičnih prireditvah, ki v mesto privabijo na tisoče in celo desettisoče ljudi. Najšibkejša točka koprskega turizma pa je stacionarni turizem, saj je med štirimi obalnimi občinami na zadnjem mestu. Koper, ki premore 2290 turističnih ležišč, približno šestkrat manj kot Piran (14.734), je lani po podatkih statističnega urada ustvaril 172.789 prenočitev, piranska občina pa okoli 1,65 milijona.
