Pol milijona Slovencev in Slovenk se muči z inkontinenco

Veliko ljudi motnjo kontinence skriva, ne gredo več v družbo in imajo zato še druge težave.

Objavljeno
04. julij 2017 14.34
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Težko si je predstavljati resnost težave, ki jo je razkrila prva slovenska konferenca o inkontinenci. Raziskave v svetu kažejo, da ima težave z nadzorom nad zadrževanja urina 35 odstotkov žensk in 17,5 odstotka moških. V slovenskih razmerah pomeni to 525.000 ljudi. Za težavo je značilna močna stigma.

Sprva na udaru ženske, nato še moški

Če mislimo, da je težava z nadzorom zadrževanja vode omejena na starostnike, se motimo. Pogosteje pesti ženske kot moške, a tudi ti še zdaleč niso imuni. Na podlagi raziskav ocenjujejo, da ima težave z motnjami kontinence 20 do 30 odstotkov mladih žensk, 30 do 40 odstotkov žensk v srednjih letih, 40 do 50 odstotkov starejših žensk, moški pa se srečujejo skozi življenje z motnjo v polovico manjšem številu, v starejših letih pa so vse bolj izenačeni z ženskami.

Če prenesemo mednarodne podatke na slovenske razmere, ima težave z nadzorom nad zadrževanjem vode v Sloveniji 350.000 žensk in 175.000 moških. Zakaj o tem tako malo vemo? Gre za eno največjih stigem v družbi, pojasni sogovornik dr. Božidar Voljč, ki je v imenu Inštituta Emonicum skupaj z ministrstvom za zdravje pred kratkim organiziral prvo slovensko konferenco o motnjah kontinence.

Prizadeto dostojanstvo

»Med najbolj razširjenimi zdravstvenimi problemi ima urinska inkontinenca prav posebno mesto, saj v večini primerov ni bolezen, ampak simptom, ki v vseh svojih oblikah spremlja različne bolezni ali stanja, največkrat tiste kronične bolezni, ki nas značilno obremenjujejo v poznih letih življenja. To so sladkorna bolezen, različne vrste demence, multipla skleroza, Parkinsonova in druge nevrološke bolezni, tu so še debelost in nekatera druga stanja.

Zaradi posledic nosečnosti in rojevanja, pa tudi zaradi anatomskih razlik, je med ženskami več inkontinence kot med moškimi, med katerimi se prične večinoma pojavljati šele s povečevanjem prostate v starejših letih. Vendar ne obremenjuje le starosti, v vsaki družbi je stalna spremljevalka vseh generacij, od rojstva do smrti. Povsod jo sprejemajo kot zdravstveni, socialni in kulturni izziv, prizadeti pa vidijo v njej nadlogo, ki poleg kakovosti življenja zmanjšuje še njihovo fizično in socialno dostojanstvo. Zato je tudi največkrat zamolčan zdravstveni problem.

Veliko ljudi se z njo na skrivaj muči in jo prikriva ne le pred znanci in prijatelji, ampak neredko tudi pred svojimi najbližjimi, kar inkontinenco uvršča med zdravstvene težave z največjo socialno stigmo. Zaradi prikrivanja je težko pridobiti natančne podatke o njeni razširjenosti,« je povedal zdaj upokojeni dr. Voljč, dolga leta družinski zdravnik, kasneje direktor Zavoda za transfuzijsko medicino, en mandat tudi minister za zdravje.

Stresna in urgentna inkontinenca

Kdaj govorimo o motnjah kontinence? »Zmeraj, kadar nekdo ne more zadržati vode, pa tudi če misli, da je že odtočil, a še po tem priteče nekaj kapljic urina nenadzorovano,« odgovarja sogovornik. »Če nekomu uide nekaj kapljic urina, kadar kihne, zakašlja, dvigne kaj težkega, skoči in podobno, je to stresna inkontinenca. Ta je značilna predvsem za ženske, ki jemljejo takšno motnjo z manj prizadetosti kot moški. Vidijo jo predvsem kot »nečistost«, zaradi katere se je treba večkrat umiti.

Pri moških pa gre pogosteje za urgentno inkontinenco, kar pomeni, da pride iznenada do mrzlične potrebe po uriniranju. Če niso dovolj hitri, jim uide večja količina urina v hlače, kar pomeni zanje velik socialni problem, prizadeto pa je tudi njihovo moško dostojanstvo. Moški dojemajo to kot izgubo moškosti,« pojasni dr. Voljč.

A ne bi bilo treba, če ne bi tega pojava obravnavali z veliko stigme, torej negativnega označevanja. Če bi se o motnjah pri zdrževanju vode več pogovarjali, bi ljudje drug drugemu lažje svetovali, povedali bi o težavi pri zdravniku, ki bi lahko predpisal plenične predloge na račun zdravstvene blagajne (ZZZS). Tako pa gre za največkrat zamolčano, skrito težavo.

Pravice v zdravstveni blagajni

»Neka gospa mi je pred časom povedala, da uporablja za svojo težavo brisače, da mora ponoči celo preobleči posteljo, da ima nato težave z vnetjem kože. Povedali smo ji, da obstajajo tudi kakovostne predloge, ki dobro vpijejo vlago, spremenijo urin v želatino, tako da je koža na suhem in ne trpi, prav tako ne smrdi. Ko sem jo čez čas vprašal, ali je zdaj bolje, je odgovorila, da ne. Nima denarja, da bi si predloge kupovala, zato je ostala pri brisačah,« je povedal sogovornik.

Ljudje, ki jih muči motnja kontinence, imajo v Sloveniji pravico dobiti na napotnico (na račun ZZZS) tri pripomočke (predloge ali plenice) na dan. Za nekatere je to dovolj, za druge premalo. Slovenija glede obravnave težave zaostaja za razvito Evropo. Med zaključki prve slovenske konference o inkontinenci so zato izpostavili, da je potrebna nacionalna strategija o tej težavi.