Tiskane izdaje
Toda informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik to zanika. Pri ključnih točkah predložene novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je še v medresorskem usklajevanju, ostajajo na nasprotnih bregovih. Iz odzivov notranjega ministrstva (MNZ) in policije, ki sta pretekli teden odgovarjala na hude očitke informacijskega pooblaščenca (IP), je bilo razbrati, da MNZ sploh ne ve več, kako naj ustreže IP. Hkrati je IP v svojih kritikah premalo konkreten, trdijo na MNZ, ki se po besedah namestnice generalnega direktorja policije Tatjane Bobnar trudi iskati ravnovesje med varovanjem zasebnosti posameznika in zagotavljanjem njegove varnosti ter varnosti države. Toda ministrstvo je upoštevalo večino pripomb IP, je pojasnila Bobnarjeva. Informacijska pooblaščenka meni drugače. Pojasnjuje, da je predlog zakona delno dopolnjen, nikakor pa še usklajen v takšnem obsegu, da bi ga lahko obravnavala vlada.
Brez omejitev
Prelesnikova pravi, da »se informacijski pooblaščenec zaveda, da ima policija številne operativne potrebe, pri čemer so nekatere povezane z nedavnimi spremenjenimi varnostnimi razmerami. Ampak hkrati mora IP kot neodvisen državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov opozarjati na nujnost spoštovanja človekovih pravic še posebno pri na novo opredeljenih policijskih pooblastilih, ki zadevajo obdelavo osebnih podatkov več ljudi. Srž naših skrbi je to, da policija s tem dobiva na razpolago nove tehnične možnosti, da zbere in obdela določene podatke o večjem številu posameznikov, ne da bi se pri tem omejila na ukrepanje, ko je izkazan sum proti določenemu posamezniku, ali na zakonsko dopustne primere rutinske kontrole. Tako zapisana pooblastila predstavljajo nesorazmeren poseg v pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.«
Infografika: Delo
Zadnjo različico predloženega zakona je IP dobil pretekli petek in MNZ pred tremi dnevi poslal sedmo mnenje glede ponujenih rešitev. Pri tem je IP še enkrat spomnil tudi na stališča fakultete za varnostne vede, in sicer da so predlogi posameznih sprememb členov preveč splošni, brez procesnih in materialnih omejitev. Zato predstavljajo nesorazmeren poseg v posameznikove pravice. To bi bilo mogoče celo opravičljivo, če bi opravili temeljito oceno učinkov tovrstnih posegov.Veliki brat
Če se osredotočimo na štiri ključne točke, ki so jedro spora med IP in MNZ, potem glede prve, zbiranja biometričnih podatkov, IP še vedno meni, da ima policija že zdaj pravno podlago tudi za informatizirano primerjavo zbranih bioloških sledi (prstnih odtisov, DNK) s svojimi evidencami. Še bolj pa IP čudi, da policija vztraja pri zbiranju in obdelavi teh podatkov zaradi izvajanja vseh policijskih pooblastil, torej teoretično tudi, recimo, pri zbiranju brisov ustne sluznice ob rutinskem nadzoru prometa. Glede zbiranja podatkov o letalskih potnikih IP vztraja, da za vsakokratni tiralični nadzor nad potniki notranjih letov samo zaradi dejstva, da bodo prileteli v Slovenijo ali jo zapustili, ni neposredne zakonske podlage, niti tega ne zahteva direktiva EU.
Tudi pri avtomatski prepoznavi registrskih tablic IP poudarja, da temeljni problem še vedno ostaja nerešen. To je neselektivnost preverjanja vozil, saj bi se lahko ob zadostnem številu policijskih vozil in kamer zgodilo, da bi policija spremljala že znaten del prometa na pomembnih prometnicah. Tudi pri uporabi brezpilotnih letalnikov (droni) IP opozarja, da se z njihovo uporabo, čeprav ta prinaša številne prednosti, precej povečujejo možnosti nadzora policije z zraka. Tudi naštevanje razlogov, kdaj je mogoče uporabiti drone, je tako široko, da lahko to štejemo kot splošno podlago za njihovo uporabo pri skorajda vseh policijskih pooblastilih, meni IP. Ali natančneje, povsod tam, kjer bodo policisti, bodo lahko poleg tudi droni.
