

Na smučiščih Rogla, Kope in Kranjska Gora bosta do 11. januarja tradicionalno poleg slovenskih tudi hrvaška policista. Gre za vsakoletno sodelovanje policij obeh držav, da kar najbolje poskrbijo za varnost. V tem času, ko imajo na Hrvaškem počitnice, je namreč na slovenskih smučiščih veliko hrvaških smučarjev. Kot opozarjajo na policiji, je največja težava objestno smučanje, največ hudih poškodb pa je med otroki.
Hrvaška policista sta uniformirana, a neoborožena. Njuna naloga je zlasti pomagati hrvaškim državljanom v postopkih s slovenskimi policisti, pri sporazumevanju pa tudi takrat, ko hrvaški turisti potrebujejo pomoč pri vzpostavitvi konzularnih stikov, je danes na Rogli, kjer je bilo opaziti največ registrskih tablic prav iz Hrvaške, pojasnil vodja oddelka v sektorju splošne policije na Generalni policijski upravi Alojz Sladič. Policiji obeh držav sodelujeta od leta 2014, od takrat je na slovenskih smučiščih pomagalo skupno 28 hrvaških policistov, slovenski pa odidejo poleti na hrvaško obalo v kraje, kjer je največ slovenskih turistov.

Kot je dejal Sladič, hrvaškim policistom na smučišču k sreči ni treba prav pogosto pomagati: »So se pa že obrnili nanje hrvaški državljani zaradi primera pogrešanega otroka. Zaradi njihove prisotnosti se hrvaški turisti pri nas počutijo malo bolj sproščeno.« Podobno je dejal pomočnik poveljnika oddelka za intervencije na hrvaški policiji Anđelko Antonić: »Hrvaškim smučarjem se je lažje obrniti na hrvaške policiste, tako da ima njihova prisotnost zagotovo smisel. Policista, ki sta prišla, sta sicer smučarja, pripadnika hrvaške gorske reševalne službe.«
Policija je na smučiščih dolžna obravnavati hude telesne poškodbe in smrtne primere. V letošnji sezoni, ki se je začela razmeroma pozno, so obravnavali osem primerov hudo poškodovanih smučarjev, od tega so bili štirje mladoletniki. Kot je dejal Sladič, so največkrat poškodovani prav mladoletniki, v zadnjih petih letih se jih je na slovenskih smučiščih poškodovalo za en avtobus. Med njimi je 90 odstotkov otrok, torej starih do 14 let. Sladič je dejal, da starše in druge spremljevalce mladih smučarjev redno opozarjajo, da je treba vlagati v znanje: »Otroke naj vključijo v smučarske šole vsaj za nekaj ur, seznanjajo naj jih s FIS-pravili, da bodo njihovi prvi zavoji varni in bodo kasneje z užitkom smučali.«
Sladič je poudaril, da je na smučiščih največja težava objestno smučanje, o čemer poročajo tudi nadzorniki smučišč: »To je nevarno tako za smučarja kot za vse okoli njega. To pomeni, da smuča s hitrostjo, ki ni prilagojena ne njegovemu znanju ne razmeram na smučiščih, ki so včasih zelo obremenjena. V takih primerih je treba hitrost še dodatno prilagoditi. Nespametno in prepovedano je zapuščati smučišče in se potem naglo vračati nanj. Nedovoljena je tudi vožnja po zaprtih smučiščih. Vsako leto imamo na slovenskih smučiščih kakšen primer s hudimi poškodbami, ker smučarji ne upoštevajo zaprtega dela smučišča, posamezne proge ali celotnega smučišča. Tudi smučanje pod vlečnimi napravami je zelo nevarno in prepovedano.«
Za vse naštete kršitve na smučiščih je predvidena globa 400 evrov, a kot pojasnjujejo policisti, teh izrečejo razmeroma malo. Pri nesrečah smučarje preizkušajo tudi z alkotesti. Policisti lahko v primeru alkoholiziranosti smučarju odvzamejo smučarsko vozovnico za tisti dan in mu izrečejo globo, a kot poudarja Sladič, alkohola na smučiščih ni veliko: »Ugotavljamo, da ljudje spoštujejo pravilo, da ne smučajo pod vplivom alkohola. Naj tako tudi ostane.«
Policisti preverjajo tudi uporabo varnostnih čelad. Te so obvezne za otroke do vključno 14. leta, njihovo uporabo pa svetujejo vsem smučarjem, je sklenil Sladič: »Pred nekaj dnevi je na enem od slovenskih smučišč čelada rešila življenje smučarju, ki je pri padcu na poledeneli progi s tako silo udaril ob tla, da je čelada počila, ampak glava je kljub pretresu možganov ostala cela, in kot kaže, bo z njim vse v redu.«
Komentarji