Policisti opozarjajo in napovedujejo kolektivno tožbo
Stavkovni sporazum: Vlada in sindikata si različno razlagajo večino podpisanega – Nihče ni oddal ponudbe za analizo
Odpri galerijo
Policisti se pripravljajo na kolektivno tožbo zaradi izplačil povečanega obsega dela.
Ljubljana – Ne samo, koliko bo šlo iz proračuna za povečani obseg dela, policijska sindikata in vlada različno razumejo tudi večino ostalih točk v stavkovnem sporazumu, ki so ga podpisali konec decembra. Zastopniki žensk in mož v modrem so zato na vlado naslovili opozorilo, pripravljajo pa se tudi na vložitev kolektivne tožbe.
Pri Sindikatu policistov Slovenije in Policijskem sindikatu Slovenije so prepričani, da izvrševanje podpisanega sporazuma ovirajo zastopniki vlade, konkretno državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Melita Šinkovec, zato so predlagali njeno zamenjavo. Pod vprašaj postavljajo njeno kompetentnost, zlasti zaradi odnosa in različnega razumevanje določb v sporazumu. Med drugim vladni strani očitajo zavlačevanje pri pogajanjih o kariernem sistemu in poskus izigravanja pri naročilu primerjalne analize uniformiranih poklicev.
Posebej pa so ogorčeni zaradi vrednosti projekta za varovanje schengenske meje in preprečevanje ilegalnih migracij – policisti vztrajajo, da so dogovorjeni, da se med zaposlene na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) razdeli 15 milijonov evrov bruto na leto. Vsa vpletena ministrstva pa so si enotna, da je 15 milijonov celotno breme za javne finance, torej so vanj vključeni tudi prispevki delodajalca, zato je mišljen bruto bruto znesek.
Na račune uslužbencev se bo torej steklo 12,5 milijona evrov bruto, po analogiji z vsemi dosedanjimi dogovori, pravijo na vladi. Po mnenju policistov pa taka razlaga ne zdrži resne pravne presoje. »Glede na to, da pripravljamo pravna sredstva za izpolnitev zavez iz naslova povečanega obsega dela in vodimo postopek za vložitev kolektivne tožbe, smo dolžni opozoriti vlado, da trenutno nimamo nobenih zagotovil, da se bodo stvari realizirale tako, kot so dogovorjene. Kakšni bodo naši nadaljnji ukrepi, bo odvisno od odziva vlade,« je komentiral Kristjan Mlekuš, predsednik SPS.
Na MNZ očitke o zavlačevanju in poskusih izigravanja označujejo kot neupravičene in izpostavljajo, da se ves čas trudijo za konstruktiven dialog, saj si vsi prizadevajo za čim boljše delovne pogoje policistov. Branijo državno sekretarko Melito Šinkovec, da vestno in odgovorno opravlja svoje naloge v zvezi s tem in si prizadeva za najboljše rešitve.
Seveda pa je z vladne strani pogajalske mize perspektiva drugačna kot s sindikalne – urejanje kariernega sistema naj bi se, kot smo neuradno izvedeli, zapletalo predvsem, ker policisti pričakujejo drugačna merila, kot veljajo za druge v javnem sektorju.
Dejansko pa se zatika pri primerjalni analizi pooblaščenih uradnih oseb, a ne zaradi šumov v socialnem dialogu. Rezultate analize bi morali dobiti do 1. novembra, vendar doslej še niso našli izvajalca. Na javno naročilo namreč ni prispela niti ena ponudba. Popravljeno naročilo bodo ponovno objavili predvidoma prihodnji teden.
Pri Sindikatu policistov Slovenije in Policijskem sindikatu Slovenije so prepričani, da izvrševanje podpisanega sporazuma ovirajo zastopniki vlade, konkretno državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Melita Šinkovec, zato so predlagali njeno zamenjavo. Pod vprašaj postavljajo njeno kompetentnost, zlasti zaradi odnosa in različnega razumevanje določb v sporazumu. Med drugim vladni strani očitajo zavlačevanje pri pogajanjih o kariernem sistemu in poskus izigravanja pri naročilu primerjalne analize uniformiranih poklicev.
Posebej pa so ogorčeni zaradi vrednosti projekta za varovanje schengenske meje in preprečevanje ilegalnih migracij – policisti vztrajajo, da so dogovorjeni, da se med zaposlene na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) razdeli 15 milijonov evrov bruto na leto. Vsa vpletena ministrstva pa so si enotna, da je 15 milijonov celotno breme za javne finance, torej so vanj vključeni tudi prispevki delodajalca, zato je mišljen bruto bruto znesek.
Na račune uslužbencev se bo torej steklo 12,5 milijona evrov bruto, po analogiji z vsemi dosedanjimi dogovori, pravijo na vladi. Po mnenju policistov pa taka razlaga ne zdrži resne pravne presoje. »Glede na to, da pripravljamo pravna sredstva za izpolnitev zavez iz naslova povečanega obsega dela in vodimo postopek za vložitev kolektivne tožbe, smo dolžni opozoriti vlado, da trenutno nimamo nobenih zagotovil, da se bodo stvari realizirale tako, kot so dogovorjene. Kakšni bodo naši nadaljnji ukrepi, bo odvisno od odziva vlade,« je komentiral Kristjan Mlekuš, predsednik SPS.
Na MNZ očitke o zavlačevanju in poskusih izigravanja označujejo kot neupravičene in izpostavljajo, da se ves čas trudijo za konstruktiven dialog, saj si vsi prizadevajo za čim boljše delovne pogoje policistov. Branijo državno sekretarko Melito Šinkovec, da vestno in odgovorno opravlja svoje naloge v zvezi s tem in si prizadeva za najboljše rešitve.
Seveda pa je z vladne strani pogajalske mize perspektiva drugačna kot s sindikalne – urejanje kariernega sistema naj bi se, kot smo neuradno izvedeli, zapletalo predvsem, ker policisti pričakujejo drugačna merila, kot veljajo za druge v javnem sektorju.
Dejansko pa se zatika pri primerjalni analizi pooblaščenih uradnih oseb, a ne zaradi šumov v socialnem dialogu. Rezultate analize bi morali dobiti do 1. novembra, vendar doslej še niso našli izvajalca. Na javno naročilo namreč ni prispela niti ena ponudba. Popravljeno naročilo bodo ponovno objavili predvidoma prihodnji teden.
