Politična kontemplacija po volilnem superletu

Ljubljana – Po letošnjih trojnih volitvah je pred strankami obdobje analiz in premisleka – za tiste, ki so zabeležile uspeh, in za tiste, ki so jih volivci na volitvah kaznovali. Na jesenske kongrese kontemplacije in iskanja novih moči se odpravljajo SLS, NSi, SD in Zaab; a tudi druge stranke se analizam ne bodo izognile.

Potem ko so stranke slovenske desnice ponovno doživele trpek poraz na parlamentarnih volitvah, je pričakovati, da bo največ turbulenc prav v tem delu strankarskega spektra. Med njimi najbolj izstopa Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je celo izgubila mesto v državnem zboru, kar je bil za stranko precejšen šok, ki jim ga je deloma uspelo ublažiti na lokalnih volitvah.

SLS na razpotju

Člani SLS se bodo na kongresu zbrali 6. decembra. Izbirali bodo novo vodstvo in definirali nov program. Kot je znano, je predsednik stranke Franc Bogovič po izpadu iz parlamenta takoj ponudil odstop z argumentom, da tako terja politična higiena. Prvo merjenje moči med glavnimi strujami v stranki se je zgodilo v ponedeljek ta teden, ko nekdanjemu predsedniku stranke Marjanu Podobniku ni uspelo, da bi prestavili volilni del kongresa na pomlad prihodnje leto. Glavni odbor stranke je z veliko večino odločil, da je treba stvari postaviti na novo v najkrajšem času, v terminu, ki so ga postavili že na julijski seji, kmalu po parlamentarnih volitvah. Takrat so v SLS tudi ustanovili posebno delovno skupino, ki je analizirala razloge za izpad iz parlamenta. Prišli so do sklepov, da na ključnih volitvah niso dosegli pričakovanega rezultata, ker so naredili večje napake pri oblikovanju kandidatnih list – recimo umestitev Bogoviča v ljubljanski okraj ali nekaterih močnih kandidatov v neustrezne okraje. Ta del zgodbe jim je odvzel več kot 200 glasov, kolikor jim je manjkalo za preskok štiriodstotnega parlamentarnega praga. Poseben problem je Maribor, kjer je bila SLS do izključitve Franca Kanglerja vodilna politična sila. A to so, kot ugotavljajo, dejstva iz zadnjega obdobja. V analitični skupini menijo, da je treba razloge za nazadovanje stranke iskati v daljšem obdobju. Tako menijo, da je SLS izgubila stik z volilno bazo na podeželju, kjer se je v zadnjem obdobju bolj uveljavila SDS. Prav tako so premalo poudarjali, da je imela SLS pomembnejšo vlogo pri demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije kot nekatere druge stranke, ki si zdaj to dediščino prisvajajo. V samokritičnem tonu dodajajo, da so med desnosredinskimi strankami naredili premalo za mobilizacijo svojih volivcev. Drugo ključno vprašanje se nanaša na vodenje stranke. Dobra dva meseca pred kongresom ni jasno, kdo bi lahko po Bogoviču prevzel stranko. Zaenkrat se zdi, da so različne struje v SLS na različnih bregovih, več pa bi lahko bilo jasno po klavzuri, ki jo bodo izvedli 8. novembra. Če ne bodo dosegli dogovora, je povsem mogoče, da bomo na kongresu spremljali tekmo večjega števila kandidatov.

NSi pred spremembo na vrhu

Da je povratek v prvo politično ligo možen, so dokazali v NSi, potem ko so pred šestimi leti padli v strankarske vice. Tedaj je stranko prevzela Ljudmila Novak, ki se je obdala s strankinim podmladkom, kjer izstopa vodja poslanske skupine Matej Tonin. In prav na tej relaciji se 29. novembra na kongresu stranke lahko zgodi eleganten prenos oblasti. Članstvo stranke je namreč v velikem pričakovanju odločitve Ljudmile Novak, ki je posredno že namignila, da je po šestih burnih letih reševanja stranke in številnih volitvah, zlasti po letošnjem super volilnem letu treh volitev, nekoliko utrujena. Kako se bo odločila, ni znano, pričakovati pa je, da bo jasno prihodnji teden. Če se bo umaknila, je v stranki vse pripravljeno za vstop Tonina v prvo ligo, kajti Novakova in Tonin sta doslej delovala kot dobro uigran tandem.

V NSi v letošnjem letu niso skrivali pričakovanj, da jim bo uspelo dobiti večji delež volilnega kolača. A načrti se niso izšli tako, kot so si želeli, čeprav so na vseh volitvah izboljšali rezultate. Na evropskih volitvah niso premagali SDS, na parlamentarnih volitvah so dobili le en mandat več (skupaj pet), na lokalnih volitvah pa so v primerjavi z ostalimi strankami edini dobili več podpore kot pred štirimi leti.

Vendar prenos vzvodov stranke z Novakove na Tonina ne bo tekel tako gladko, kot se morda zdi na prvi pogled. Od njene odločitve je odvisna tudi morebitna kandidatura podpredsednika stranke Aleša Hojsa. Ta nam je potrdil, da razmišlja o kandidaturi, vendar je vse skupaj še prezgodaj, ker je treba počakati na odločitev predsednice. V primeru soočenja Tonina in Hojsa bi prišlo do zanimive tekme, ki bi lahko na simbolni ravni povedala veliko – če bi zmagal Tonin, bi se nadaljevala bolj samostojna pot stranke, če bi uspelo zmagati Hojsu, pa bi se NSi verjetno znova nekoliko bolj približala SDS. To se manifestira predvsem ob primeru Janeza Janše, prvaka SDS, ki prestaja zaporno kazen. Medtem ko se vodstvo NSi striktno izmika izrekanju o tem, je Hojs, denimo, redni govornik na stopnišču pred vrhovnim sodiščem, kjer se zbirajo Janševi pristaši.

SD na pot prenove

Na drugi strani se na kongres odpravljajo tudi Socialni demokrati. Tudi za njimi je turbulentno leto, saj so po evropskih volitvah zaradi slabega rezultata izgubili predsednika stranke Igorja Lukšiča. Parlamentarne volitve so bile za SD še večji šok, saj so bili deležni najnižje podpore doslej. A tako kot pri SLS je relativni uspeh na lokalnih volitvah, kjer so dobili svoje župane v dolgoletnih trdnjavah desnice, samo število županov pa so podvojili, popravil vtis. Različni sogovorniki v SD pravijo, da so prav lokalne volitve popravile razpoloženje v stranki, potem ko se je že znašla na robu panike. Vendar ključne dileme in razmisleki pred SD ostajajo. Prvi odgovor, ki ga morajo dobiti, je, kdo bo vodil stranko v prihodnje. Pričakovati je, da bodo predsedujočega stranke Dejana Židana na kongresu povzdignili v predsednika z mandatom, da prenovi stranko, ki se je po zaporednih sodelovanjih v različnih vladah vsebinsko in kadrovsko precej iztrošila. Zanimivo bo tudi spremljati, kako, če sploh, se bodo lotili razčiščevanja bremen, kakršno je, denimo, Teš 6. Pošten obračun z neslavnimi zgodbami bi lahko pomembno vplival na prihodnost stranke.

Kaj bo z Bratuškovo?

Najmanjša parlamentarna stranka Zavezništvo Alenke Bratušek se je po fijasku predsednice v komisarski zgodbi znašla pred veliko dilemo – kako naprej. Nekdanja premierka Alenka Bratušek je ta teden o tem tudi pisala članom stranke, v sporočilu pa je napovedala, da bo v kratkem sklicala organe stranke. Prihodnji teden se bo verjetno sešel izvršni odbor, nato bi lahko kmalu sledil kongres. Po njem bo znano, kakšno zavezništvo imajo in s kom ga tvorijo.