Politične igre z državno blagajno

Ljubljana - Slovenija verjetno še pol leta ne bo imela delujoče vlade, zato mora skrbeti za vzdržne javne finance. Dodatno vsaj 50-milijonsko breme, ki ga proračunu nalaga novela zakon o socialnovarstvenih prejemkih, je tveganje, ki nas od tega cilja oddaljuje.

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, pomenljivo ostajajo previdni pri oceni javnofinančnih posledic zakona. Navajajo samo ocene ministrice za delo Anje Kopač Mrak, da bo spremenjeni zakon do konca leta državo stal najmanj 50 milijonov evrov.

Letošnji državni proračun bo gotovo dodatno obremenjen, na finančnem ministrstvu pa še nimajo ocene, koliko bodo nove izdatke lahko pokrili s prerazporeditvami in proračunsko rezervo in ali bo za vse to potreben tudi rebalans proračuna. Vsekakor bodo pri državni porabi morali upoštevati zgornjo mejo izdatkov, ki letos ne sme preseči 9,575 milijarde evrov.

Junijski dvig pomoči bo trd oreh za prihodnjo vlado

Prvi junij bo vesel dan za vse prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Vsaj do začetka leta 2019 bodo dobivali višje zneske, razširil pa se bo tudi krog upravičencev.

Novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki so jo potrdili poslanci Levice, SMC in del Desusa, ne bo zvišala minimalnega dohodka le za samske osebe z 298 evrov na 385, temveč bo vplivala na dvig vseh socialnih pomoči in tudi varstvenih dodatkov, saj se pri predlogu, ki ga je vložila Levica, ponderji za izračune ne spreminjajo. »Za nas je bistveno, da revni dobijo več, saj smo socialna država,« je podporo zakonu, ki zelo zadeva njihovo volilno bazo, utemeljil Uroš Prikl iz Desusa. Ni še znano, koliko upokojencev bo po novem upravičenih do varstvenega dodatka. Ta bo, vsaj sedem mesecev, znašal 566 evrov (doslej 485 evrov), kar pomeni, da bodo vsi upravičenci dobivali višje zneske, na novo pa bodo lahko zaprosili tudi vsi, ki imajo več kot 485 in manj kot 566 evrov pokojnine.



V ponedeljek bodo znani natančnejši izračuni, kaj bodo spremembe prinesle posameznikom in proračunu. Štiričlanska družina z brezposelnimi starši bo, na primer, dobivala 164 evrov več socialnih transferjev kot doslej oziroma skupaj 1104 evrov. Razpoložljiv dohodek štiričlanske družine z dvema minimalnima plačama pa je 1334 evrov. Prav manjšanje razlike med plačo in socialnimi transferji je bil eden od razlogov, zaradi katerih ima ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak zadržke do nove ureditve, saj po njenem mnenju ruši razmerja v družbi. Drugi vidik je, da se bo meja dvignila tako, da bodo najbrž starši, ki imajo tri otroke in prejemajo minimalno plačo, upravičeni tudi do nekaj socialne pomoči. »Vzpostavljamo sistem, ko bo država s socialnimi transferji subvencionirala gospodarstvo,« je posvarila Kopač Mrakova, ki dvomi, da imajo vsi, ki so glasovali za, predstavo o tem, kakšne bodo posledice.

Izpostavila pa je zlasti nenačelnost SMC, ki je nasprotovala dvigu minimalne plače za 4,7 odstotka, en mesec pred volitvami pa podprla dvig socialne pomoči za 29 odstotkov.

Kopač Mrakova je opozorila, da če vlada ne bo zagotovila dodatnih sredstev - za dvig samo pri obstoječih upravičencih potrebujejo letos dodatnih 50 milijonov evrov - bo ministrstvu že oktobra zmanjkalo denarja.

Dovolj notranjih virov?

»Prav je, da velja dvig denarne socialne pomoči za vse, ki so do nje upravičeni. Dve tretjini teh ljudi je samskih brezposelnih, ki bodo dvig tudi najbolj občutili,« je komentiral premier v odstopu Miro Cerar. Pri poslanski skupini SMC ocenjujejo, da bo do konca leta za to potrebnih le okoli 20 milijonov evrov.

»Brezposelnost v Sloveniji zadnja leta upada, medtem ko se sredstva, ki jih ima na voljo resorno ministrstvo, niso bistveno spremenila. Ocenjujemo, da bo razlika, ki ostaja na ta račun, dopuščala izplačilo povišane denarne socialne pomoči,« meni Cerar.

Na finančnem ministrstvu na zadevo gledajo nekoliko drugače. »Letošnji državni proračun bo zaradi te novele dodatno obremenjen, vendar še nimamo ocene, v kolikšni meri bomo lahko dodatne izdatke pokrili z zmanjšanjem izdatkov na drugih postavkah in ali bo potreben rebalans,« so pojasnili.

Breme za naslednike

Na pomisleke glede porušenih razmerij med zaposlenimi in prejemniki transferjev so v poslanski skupini SMC odgovorili, da so pri podpori izhajali iz dejstva, da zadnji izračun minimalnih stroškov znaša 441 evrov. Upajo, da bo ministričin naslednik k socialni politiki pristopil celostno, ne pa polovičarsko, kar se dogaja zadnjih deset let.



Zanikajo, da bi kdaj nasprotovali dvigu minimalne plače, so pa ministrico javno opozarjali, da je višina minimalne plače odraz socialnega dialoga vseh treh partnerjev, ki pa ga ona ni dosegla.

Zakaj se pomoči in dodatki dvigajo samo do 1. januarja?

V Cerarjevem kabinetu pravijo, da zato, da se bo lahko prihodnja vlada tega vprašanja lotila celovito in v luči proračunov, za katere bo odgovorna sama. Po v četrtek sprejetem zakonu bo namreč od 1. januarja 2019 denarna socialna pomoč za samske osebe 331 evrov, za vse druge pa bodo prejemki taki, kot so danes.

Prihodnjo vlado torej v vsakem primeru čaka zelo nehvaležna naloga. Bodisi bo ljudem vzela, kar so sedem mesecev dobivali, bodisi bo morala najti dodatne vire. In to kar precejšnje, če bo hotela ohraniti razmerja.

Preslišana opozorila

Razumno bi bilo, da se sprejemanje zakonov z javnofinančnimi posledicami ustavi do volitev in imenovanja nove vlade - če ne drugače, tudi z vetom državnega sveta, se je na sprejetje sporne novele zakona o socialnih prejemkih odzval predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. »Fiskalni svet je v zadnjem času opozoril na tveganje, da državni zbor v času, ko se poslanci poslavljajo, sprejme kar nekaj zakonov, ki niso skladni s proračunskimi okviri in pomenijo veliko tveganje za javne finance - predvsem pa težave za prihodnjo vlado in prihodnji državni zbor, ki bosta morala te nove obveznosti vključiti v proračun. Zato bo treba zmanjšati nekatere od že sprejetih obveznosti, s tem pa bodo povzročena nova nesorazmerja in mogoče celo krivice,« je dejal Kračun.

Fiskalni svet je ta teden že opozoril tudi, da javnofinančna gibanja, kot jih predvideva vladni program stabilnosti, niso v skladu s fiskalnim pravilom, zapisanim v ustavo. Vlado je pozval k sprejetju ukrepov za omejitev rasti izdatkov sektorja država že letos. »Sprejeta odločitev o dvigu osnovnega zneska denarne socialne pomoči je korak v nasprotno smer. Na letni ravni pomeni 50 milijonov evrov novih izdatkov za državo, s tem pa veliko breme za javne finance in davkoplačevalce. Hkrati se država z dvigom odpoveduje višjim prilivom iz dohodnine in prispevkov,« pa so izpostavili na Gospodarski zbornici in dodali, da se je od leta 2011 denarna socialna pomoč povišala za dve tretjini, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin dvignile za 8,5 odstotka. »Dvig bistveno presega rast minimalne in povprečne plače. Takšna rast višine socialnih transferjev negativno vpliva na motivacijo iskalcev zaposlitve. Razvrednoti delo niže plačanih zaposlenih in posledično spodbuja razmah sive ekonomije,« so dejali na zbornici, kjer so izračunali, da prejemnik minimalne plače dobi le 1,40 evra več na uro za opravljeno delo, kot če bi bil prejemnik socialne pomoči.