Politični analitik: Pri stranki Resni.ca ne gre za populizem

Novi predsednik Zoran Stevanović in njegova stranka Resni.ca, ki ji je letos uspelo prestopiti parlamentarni prag, sta pogosto razumljena kot nekaj, kar presega dosedanje okvire parlamentarne politike, kot novost, ki se predstavlja kot »ne levo ne desno«. Zaradi sestave parlamenta, v katerem ne desni in levo-sredinski blok ne moreta sestaviti vlade brez nove stranke, je Resni.ca dobila ključno vlogo in možnost, da po prelomljeni Stevanovićevi obljubi, da ne bo sodeloval z Janezom Janšo, uresniči marsikaj iz svojega programa. 

V njenem programu pa je marsikaj nenavadnega. Resni.ca ohranja anticepilska stališča; zavzema se za prepoved obveznega cepljenja, »naravno zdravljenje« in spodbujanje zdravja z izobraževanjem »o energijah v telesu«. V programu implicitno zanika pandemijo covida-19 in celotno sodobno zdravstvo, ki naj bi po njihovem temeljilo »na Pasteurjevi hipotezi o mikrobih kot povzročiteljih bolezni, ki jo je medicina leta 1870 privzela, saj je bila veliko bolj koristna za oplajanje kapitala«.

Zlagana antisistemskost

Vendar pa je zdravstvo kljub začetkom stranke v njenem programu sekundarnega pomena, kot bistvene pa poudarjajo boj proti korupciji, v okviru katerega bi ukinili Komisijo za preprečevanje korupcije, suverenizem, v okviru katerega kritizirajo demokracijo in medije, ter nizki davki. 

Glede na ta bistveni del programa sociolog in politični analitik Gregor Kašman za Delo ocenjuje, da je »Resni.ca stranka, ki bi s svojimi politikami utrjevala obstoječi družbeno-ekonomski sistem,« in ne, kot se predstavlja, sila sprememb. 

»Praktični učinki uvedbe njihovih politik bi se izkazali v še večji stopnji družbene neenakosti, razkroju javnih storitev, ki jih potrebujemo predvsem delovni ljudje (zdravstveni domovi, šole, knjižnice, javna infrastruktura itd.) in v še višji stopnji izkoriščanja. Gre torej za politike, ki ne samo reproducirajo obstoječe nadvlade kapitala in kapitalskih elit v družbi, ampak jih še poglabljajo,« je ocenil Kašman. »Gre za stranko sistema z retoriko, ki hlini antisistemskost. Gre za zlaganost v najbolj čistem pomenu te besede,« je pojasnil. 

»Takšna stranka je za vladajoče razrede koristna, ker kanalizira upravičen bes volilnega telesa, ki je na tokratnih volitvah podprl Resni.co, stran od dejanskih družbenih zajedavcev v smer tistih, ki že tako ali tako nimajo nič,« je ocenil. 

Desno od SDS

Ekonomske politike, ki jih v programu zagovarja Resni.ca, so najbližje strankama Nova Slovenija in Demokrati, skupaj s katerima v novi sestavi parlamenta »predstavljajo udarno trojko interesov kapitala. Celo SDS je na področju urejanja ekonomskih razmerij v družbi levo od njih,« je program stranke, ki se opisuje kot »ne levo ne desno« opisal Kašman. 

Programske usmeritve Resni.ce »bi neposredno koristile družbenim in ekonomskim elitam, čez katere sicer tako glasno benti. Blaž Brodnjak, recimo, danes plačuje socialne prispevke za vseh 63.000 evrov bruto mesečne plače, po predlogu Resni.ce bi jih plačeval samo do meje 7500 evrov bruto mesečne plače. Za dodatnih 56.000 evrov mu ne bi bilo treba plačati popolnoma nobenih prispevkov za socialno varnost,« je Kašman ilustriral učinke neoliberalnih ukrepov. 

Kljub temu da v slovenskem političnem prostoru stranka deluje razmeroma novo, v svetovnem merilu ne predstavlja novosti. »Resni.ca se najbolje vklaplja v gibanja, ki so nastala okoli padlega brazilskega predsednika Bolsonara in sedanjega ameriškega predsednika Trumpa. Pri čemer ne gre za 'populistična' gibanja, kot jih velikokrat predstavljajo liberalni politični komentatorji, ampak za bahave zagovornike bogatenja peščice na račun siromašenja družbene večine,« je ocenil Kašman.

Tudi suverenizem, kot ga v programu opisuje Resni.ca, Kašmana ni prepričal, saj čeprav izraža »skeptično stališče do mednarodnih imperialističnih vojaških paktov«, ne gradi na izboljšanju dejanskih materialnih pogojev za življenje delovnih ljudi v Sloveniji.