Politika bi še več moči v gospodarstvu

»Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) posluje dobro. S konkretnimi načrti, ki jih omenjate, se bomo seznanili v prihodnjih dneh. Te bo direktorat za finančni sistem skrbno preučil in se do njih strokovno opredelil,« komentirajo na finančnem ministrstvu, matičnem vladnem resorju, idejo o spremembi zakonodaje, ki ureja delovanje DUTB.

Kot je razumeti odgovor finančnega ministrstva, se je ideja o novih dovoljenih poslih, ki naj bi jih prinesla sprememba zakonodaje, porodila v slabi banki. Po neuradnih informacijah pa je nastala tudi s pomočjo botrov v politiki, gospodarski minister Zdravko Počivalšek naj bi bil eden od njih, vendar sam to zanika. Ministrstvo za finance bo z načrti DUTB seznanjeno na rednem mesečnem sestanku, še napovedujejo na ministrstvu za finance, Tomaž Besek, predsednik upravnega odbora slabe banke, pa na vprašanje Dela, kaj je vzrok omenjenega predloga, ni odgovoril. 

Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki določa, katere pravne posle lahko opravlja DUTB, naj bi po neuradnih informacijah poskušali spremeniti tako, da bi ta lahko kupila deleže v družbah, v katerih nima neposrednega interesa – torej niti dolžniškega niti lastniškega razmerja z njimi.


 

Odziv ekonomske stroke negativen

»Gre za nedopusten poskus, da se politiki omogočita še večji vpliv in lomastenje po gospodarstvu. S tem se še podaljšuje življenjska doba slabe banke. Ta je bila ustanovljena le zato, da bi upravljala premoženje, ki ga je dobila s sanacijo bančnega sistema oziroma s prenosom tveganih postavk, večinoma slabih posojil, od štirih bank: NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje. Očitno želi politika izrabiti tudi sivo cono, ki jo omogoča slaba banka. S tem bi se izognili številnim zakonskim omejitvam, med drugim pravilom, ki veljajo za državno pomoč. SDH ima strategijo upravljanja premoženja in naj bi imela urejeno tudi korporativno upravljanje družb, medtem ko slaba banka tega nima. DUTB je bila ustanovljena zato, da premoženje, ki ga je pridobila, upravlja in nato proda, denar pa gre v proračun,« komentira nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Tudi drugi sogovorniki so do ideje o spremembi zakona kritični.



DUTB je bila ustanovljena z omejeno življenjsko dobo petletnega delovanja, ki ji je bila leta 2015 podaljšana do konca leta 2022. Namen podaljšanja je bil preprečiti, da bi prodajala svoja sredstva, ki jih upravlja pod pritiskom in za vsako ceno, ter da bi laže našla primernega kupca in v čim večji meri povrnila sredstva proračuna.


 

Slab vpliv političnih kadrov

Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete je pred časom predstavila študijo o podjetjih v državni lasti. Za Slovenijo velja, da je delež teh podjetij velik. Privatizacija – kot ena pomembnejših nalog ekonomske politike – je bila razmeroma učinkovita pri malih in srednjih podjetjih, v večjih pa je država ostala pomembna lastnica tudi prek deležev državnih skladov. Politika in nekateri centri moči so v njih izrabili možnost vplivanja, tudi po članih nadzornih svetov, v katerih je bilo »politično povezanih« okoli četrtina.



Negativni ekonomski vplivi vpetosti države oziroma politike v gospodarstvo po izračunih gospodarske zbornice znašajo okoli 6600 evrov na državljana. V analiziranem obdobju so bila državna podjetja manj dobičkonosna, bolj zadolžena in manj učinkovita kot primerljivi domači in regionalni tekmeci.

Odgovor

V članku z naslovom »Politika bi še več moči v gospodarstvu«, ki je bil v Delu objavljen ‪19. 12. 2019‬, je svoj pogled glede poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) podal tudi dr. Janez Šušteršič. Ministrstvo za finance pojasnjuje, da njegov komentar glede uporabe denarja DUTB, ki je rezultat upravljanja in prodaje prevzetega premoženja, ni točen. Glavna naloga DUTB je namreč upravljanje prevzetega premoženja, na način, da lahko DUTB poplača obveznice, s katerimi je bila izvedena sanacija bank. To pomeni, da DUTB prilivov iz prodaje in upravljanja premoženja ne namenja v državni proračun, kar dr. Šušteršič zmotno navaja. Prejemnice prilivov so poslovne banke, ki so prenesle slaba posojila na DUTB v procesu sanacije bank.

Metod Dragonja, državni sekretar na Ministrstvu za finance«