Politika in stroka danes skupaj o pokrajinah
Posvet pri predsedniku države Pahorju, ki ga je ta sklical za 11.30, bo iskal odgovor na vprašanje, ali je v Sloveniji nastopil čas za pokrajinsko delitev.
Odpri galerijo
Vsi sedeži v bodočih pokrajinah FOTO: Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje
Ljubljana – Je nastopil čas za pokrajine v Sloveniji? Prvič po desetih letih bosta ob 11.30 na posvetu pri predsedniku države Borutu Pahorju državna politika in stroka poskušali najti odgovor na omenjeno vprašanje. Z drugimi besedami: skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje dr. Boštjana Brezovnika bo ugotavljala, ali je pri političnih strankah dovolj politične volje za uspešno delitev države na pokrajine in ali je formula »deset plus dve pokrajini« dobra osnova za nadaljevanje teritorialne členitve države.
Princip »deset plus dve pokrajini« ima podporo vlade, ki je ustanovitev pokrajin zapisala v koalicijski sporazum, od političnih strank pa se je na javni poziv Brezovnikove skupine v roku, to je do zadnjega oktobra, edina odzvala SMC. Ta delitev na deset pokrajin in na Ljubljano ter Maribor kot mestni občini s posebnim statusom podpira, pomisleke ima le v primeru, da bi razdelitev prinesla »dodatno bohotenje birokratskega aparata in inflacijo novih političnih lokalnih funkcionarjev«. »Prejšnji pristop, ko je državna politika ponudila model trinajstih pokrajin, se ni izkazal za uspešnega; klavrno je propadel na posvetovalnem referendumu leta 2008.« Zato SMC pričakuje, da bodo tokrat lokalne skupnosti tiste, ki bodo oblikovale konsenz o številu in mejah pokrajin.
Med prvimi, ki so Brezovnikovo strokovno skupino seznanili, da ne želijo biti del Koroško-šaleške pokrajine, temveč samostojni, so bili Korošci oziroma v imenu dvanajstih občin svet koroške regije. Primorsko-notranjska razvojna regija predlaga, da k bodoči pokrajini s tem imenom »priključijo« še občine aktualne obalno-kraške regije. Sedež pokrajine, kot je v imenu sveta Primorsko-notranjske regije Brezovnikovi komisiji sporočil predsednik Marko Rupar, naj bo v Postojni, sedež pokrajinskega sveta v Kopru, sedež sveta županov pa v Sežani. Predlog se s pokrajinskim osnutkom ujema le v točki, kjer naj bi se sestajal svet županov – to je v Sežani kot sedežu sveta občin.
Mestno občino s posebnim statusom, kakršnega imata v osnutku Ljubljana in Maribor, želijo tudi v Kopru. Koprski župan Aleš Bržan Brezovnikovi komisiji očita, da ni upoštevala njihovega predloga, in dodaja, da »pred javno predstavitvijo nismo bili seznanjeni s predlogom dodelitve posebnega statusa dvema mestnima občinama«. Med »posebne« po Bržanu spada tudi Koper. Ali bo pokrajinska osamosvojitev županom uspela, bo seveda odvisno od pristojnosti in virov financiranja bodočih pokrajin.
Ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti v 143. členu določa tudi Ustava Republike Slovenije. Na zadnjem srečanju štirih predsednikov decembra lani so se dogovorili, da bodo pod okriljem predsednika državnega sveta potekale začetne priprave temeljne pokrajinske ureditve. Kot je v vabilu najvišjim političnim predstavnikom in strokovnjakom zapisal predsednik Pahor, so strokovni predlogi zakonodajnih rešitev pripravljeni do te mere, da je »o njih mogoče in potrebno izmenjati politična stališča«.
Minister za javno upravo Rudi Medved je v razpravi dejal, da so bili predstavniki vlade v času, ko se dogaja vnovičen poskus ustanovitve pokrajin, večkrat deležni vprašanja, zakaj se vlada ne opredeljuje do vsebine. Kot je pojasnil, je razlog v tem, da se tokrat ta proces odvija drugače. »Vlada se do tega trenutka vsebinsko do predloga ni opredeljevala, ker želi dati podporo procesu, ne pa različnim mnenjem zgolj dodajati še eno. V tem trenutku bi namreč zemljevid pokrajin vsak narisal malo drugače. Tudi v preteklosti so bili pogledi različni, a legitimni, vendar v končni fazi s premalo podpore za uspeh v Državnem zboru,« je še dejal minister ter dodal, da bi brez jasno začrtanih nalog, ki naj bi jih opravljale pokrajine, težko prišli do njihove ustanovitve.
Minister Medved je razpravo zaključil z besedami, da se je treba v razpravah o pokrajinah predvsem osredotočiti na to, kakšne bi bile njihove pristojnosti: »Resnično si želim, da bi ta poskus uspel. Da ne bi bilo tako kot v preteklosti, da se ne bi znova ujeli v past, in da bi čimprej začeli širšo razpravo o pristojnostih pokrajin.«
Z izjemo Jelinčičeve SNS slovenska politika podpira predlagano ustanovitev pokrajin, delo Brezovnikove skupine se lahko nadaljuje, zdaj so na vrsti, da se tudi uradno seznanijo z njim, občinski sveti. Predsednika Pahorja do konca leta čaka posvet s predsedniki vlade, Državnega zbora in Državnega sveta, stroko pa razreševanje mnenj zlasti Štajercev, Korošcev in Velenjčanov oziroma prebivalcev Šaleške doline.
Princip »deset plus dve pokrajini« ima podporo vlade, ki je ustanovitev pokrajin zapisala v koalicijski sporazum, od političnih strank pa se je na javni poziv Brezovnikove skupine v roku, to je do zadnjega oktobra, edina odzvala SMC. Ta delitev na deset pokrajin in na Ljubljano ter Maribor kot mestni občini s posebnim statusom podpira, pomisleke ima le v primeru, da bi razdelitev prinesla »dodatno bohotenje birokratskega aparata in inflacijo novih političnih lokalnih funkcionarjev«. »Prejšnji pristop, ko je državna politika ponudila model trinajstih pokrajin, se ni izkazal za uspešnega; klavrno je propadel na posvetovalnem referendumu leta 2008.« Zato SMC pričakuje, da bodo tokrat lokalne skupnosti tiste, ki bodo oblikovale konsenz o številu in mejah pokrajin.
Med prvimi, ki so Brezovnikovo strokovno skupino seznanili, da ne želijo biti del Koroško-šaleške pokrajine, temveč samostojni, so bili Korošci oziroma v imenu dvanajstih občin svet koroške regije. Primorsko-notranjska razvojna regija predlaga, da k bodoči pokrajini s tem imenom »priključijo« še občine aktualne obalno-kraške regije. Sedež pokrajine, kot je v imenu sveta Primorsko-notranjske regije Brezovnikovi komisiji sporočil predsednik Marko Rupar, naj bo v Postojni, sedež pokrajinskega sveta v Kopru, sedež sveta županov pa v Sežani. Predlog se s pokrajinskim osnutkom ujema le v točki, kjer naj bi se sestajal svet županov – to je v Sežani kot sedežu sveta občin.
Mestno občino s posebnim statusom, kakršnega imata v osnutku Ljubljana in Maribor, želijo tudi v Kopru. Koprski župan Aleš Bržan Brezovnikovi komisiji očita, da ni upoštevala njihovega predloga, in dodaja, da »pred javno predstavitvijo nismo bili seznanjeni s predlogom dodelitve posebnega statusa dvema mestnima občinama«. Med »posebne« po Bržanu spada tudi Koper. Ali bo pokrajinska osamosvojitev županom uspela, bo seveda odvisno od pristojnosti in virov financiranja bodočih pokrajin.
Ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti v 143. členu določa tudi Ustava Republike Slovenije. Na zadnjem srečanju štirih predsednikov decembra lani so se dogovorili, da bodo pod okriljem predsednika državnega sveta potekale začetne priprave temeljne pokrajinske ureditve. Kot je v vabilu najvišjim političnim predstavnikom in strokovnjakom zapisal predsednik Pahor, so strokovni predlogi zakonodajnih rešitev pripravljeni do te mere, da je »o njih mogoče in potrebno izmenjati politična stališča«.
Prvi odziv po posvetu je prišel z MJU
Minister za javno upravo Rudi Medved je v razpravi dejal, da so bili predstavniki vlade v času, ko se dogaja vnovičen poskus ustanovitve pokrajin, večkrat deležni vprašanja, zakaj se vlada ne opredeljuje do vsebine. Kot je pojasnil, je razlog v tem, da se tokrat ta proces odvija drugače. »Vlada se do tega trenutka vsebinsko do predloga ni opredeljevala, ker želi dati podporo procesu, ne pa različnim mnenjem zgolj dodajati še eno. V tem trenutku bi namreč zemljevid pokrajin vsak narisal malo drugače. Tudi v preteklosti so bili pogledi različni, a legitimni, vendar v končni fazi s premalo podpore za uspeh v Državnem zboru,« je še dejal minister ter dodal, da bi brez jasno začrtanih nalog, ki naj bi jih opravljale pokrajine, težko prišli do njihove ustanovitve.
Minister Medved je razpravo zaključil z besedami, da se je treba v razpravah o pokrajinah predvsem osredotočiti na to, kakšne bi bile njihove pristojnosti: »Resnično si želim, da bi ta poskus uspel. Da ne bi bilo tako kot v preteklosti, da se ne bi znova ujeli v past, in da bi čimprej začeli širšo razpravo o pristojnostih pokrajin.«
Politika je v veliki večini za
Z izjemo Jelinčičeve SNS slovenska politika podpira predlagano ustanovitev pokrajin, delo Brezovnikove skupine se lahko nadaljuje, zdaj so na vrsti, da se tudi uradno seznanijo z njim, občinski sveti. Predsednika Pahorja do konca leta čaka posvet s predsedniki vlade, Državnega zbora in Državnega sveta, stroko pa razreševanje mnenj zlasti Štajercev, Korošcev in Velenjčanov oziroma prebivalcev Šaleške doline.
