Politika ugrablja sodstvo

Samo v Sloveniji zakonodajna oblast še vedno imenuje sodnike, preko obvoda politiki kadrujejo tudi sodnike porotnike

Objavljeno
24. junij 2019 08.07
Posodobljeno
24. junij 2019 08.07
Fotografijo novinarjev je Janez Janša kot obtoženec posnel med predobravnavnim narokom aprila leta 2017 na celjskem sodišču in jo objavil na portalu Politikis.si. Foto Politikis.si/Janez Janša
Celje, Ljubljana – Višje sodišče v Celju še piše odločitev po obravnavi pritožbe Janeza Janše in odvetnika Francija Matoza na sodbo, s katero je tričlanski senat pod vodstvom celjske okrožne sodnica Barbare Žumer Kunc novembra lani spoznal Janšo za krivega razžalitve novinark Evgenije Carl in Mojce Šetinc Pašek in ga obsodil na tri mesece zaporne kazni z odložnim pogojem enega leta. Sojenje je spremljalo nekaj za našo sodno-politično folkloro značilnih smešnic, ki odpirajo znana in tudi manj znana vprašanja o politiki, sodiščih in medijih.

Da so poklicni sodniki, ki sodijo v kazenskih zadevah, v katerih se kot obtoženci znajdejo politiki in z njimi povezane osebe, izpostavljeni nesramnostim, če uporabimo mil izraz, potrjuje Janšev primer iz Celja.

Prvakova predrznost na sodišču

Novinarji smemo obravnave slikovno snemati z dovoljenjem vrhovnega sodišča in po navodilih sodnika. Fotografiranja na hodnikih ter osebja sodni red ne dopušča. Pa vendar je Janša kot obtoženec 13. aprila 2017 na hodniku celjskega sodišča in celo med predobravnavnim narokom s telefonom fotografiral novinarje in slike sproti objavljal na spletu. Sodnica Ingrid Lešnik tega ni opazila.

Na glavni obravnavi 23. oktobra 2018 so nastali drugi zapleti. Poleg sodnice Žumer Kunčeve je sedel sodnik porotnik Janko Pogorelčnik, ko je z zamudo prispela še porotnica Ika Plevnik, pa se je izkazalo, da je članica SDS, torej stranke predsednika Janše. Takrat začasna predsednica okrožnega sodišča Petra Giacomelli je na zahtevo Tomaža Bajca, odvetnika Carlove in Šetinc Paškove, namesto nje v poroto postavila drugo sodnico porotnico – Simono Zorko.
V Sloveniji kot edini v Evropi sodnike imenuje zakonodajna oblast. Pravosodje že dolgo opozarja na nujnost večje neodvisnosti. Zbirnih podatkov o tem, koliko in katere porotnike so predlagale občine, ni že nekaj let.

Mesec dni pozneje je ob razglasitvi obsodilne sodbe Žumer Kunčeva o Janševem žaljivem tvitu iz marca leta 2016 na račun novinark dejala: »Skrb vzbujajoče je, ko se politika začne tako vesti, še posebno do novinarskega dela – potem nas mora začeti skrbeti za demokracijo.«

Zaskrbljen tudi Svet Evrope

Slovensko pravosodje že dolgo opozarja na nujnost večje neodvisnosti sodne oblasti. Svet Evrope je v lanskem poročilu o pravosodnih sistemih v evropskih državah – ne prvič – bistvo povzel takole: »Slovenija je edina država, kjer sodnike še vedno imenuje zakonodajna veja oblasti.«

Ministrstvo za pravosodje sicer pripravlja spremembe, ki bi državnemu zboru odvzele pristojnost imenovanja sodnikov, a to bo zahtevalo spremembo ustave, za kar je v parlamentu potrebna dvetretjinska večina. Poslancem to morda ne bo prav všeč …
To je mogoče sklepati iz dejstva, čeprav zakon o sodiščih političnim strankam odreka možnost predlaganja sodnikov porotnikov, mednje zaide veliko »njihovih ljudi«.

Okrožna sodišča so za mandat 2016–2021 objavila pozive za predlaganje sodnikov porotnikov. Občine so nalogo zaupale komisijam občinskih svetov za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, v katerih sedijo člani političnih strank in list iz občinskih svetov. Ti so občinska zakonodajna oblast in so sodiščem seveda predlagali pretežno »svoje ljudi«.

Zagotovljena politična anonimnost

Toda zbirnih podatkov o tem, koliko in katere porotnike so predlagale občine, ni že nekaj let, vse od takrat, ko imenovanj ne objavljajo več v uradnem listu. Sven Berdon, tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča, je pojasnil: »Vrhovno sodišče nima vsebinskega pregleda nad imenovanjem sodnikov porotnikov, saj je to v domeni okrožnih oziroma višjih sodišč, zato bi se morali za podrobnejše podatke obrniti na omenjena sodišča. Sodišča pri razpisih in izbiri sledijo zakonodaji, zato pri kandidatih nimajo podlage za preverjanje politične pripadnosti v kakršnemkoli smislu, saj med pogoji za imenovanje sodnikov porotnikov ni izpostavljenih omejitev v zvezi s tem.«

Predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli je to potrdila: »O politični pripadnosti ali članstvu sodnikov porotnikov nimamo podatkov, saj nimamo podlage, da bi ta podatek od njih lahko zahtevali.«

Ni treba ugibati o politični pripadnosti porotnikov Janka Pogorelčnika in Simone Zorko na sojenju Janši v Celju. Dovolj o njunem razumevanju primera pove pismo, ki sta ga pet dni po razglasitvi sodbe Pogorelčnik in Zorkova 29. novembra lani poslala predsednici sodišča Giacomellijevi in zapisala, da obsodbi ne nasprotujeta, a da je bilo poročanje Carlove in Šetinc Paškove v oddajah pred Janševim žaljivim tvitom »globoko pod ravnjo, ki ga od državnega medija pričakujemo državljani«.

Porotnika nista edina sodnika laika, ki tako razmišljata in imata hkrati jasno mnenje o tem, kako bi morali delati novinarji.