SDS zmagovalka volitev, v parlament rekordno število strank (FOTO)

Po večini preštetih glasov je jasno predvsem, da bo sestavljanje vlade izjemno težko.

Objavljeno
03. junij 2018 06.00
Posodobljeno
03. junij 2018 23.35
Izjava Janeza Janše na sedežu stranke SDS. FOTO: Matej Družnik
T.V., A.S.H., A.V., M.K.
T.V., A.S.H., A.V., M.K.
Ljubljana -  Po večini preštetih glasovnic je jasno, da je zmagovalka letošnjih predčasnih volitev v državni zbor SDS, ki je dobila nekaj več kot četrtino glasov oziroma 25 poslanskih mest. Sledijo LMŠ (13 poslancev), SD (10 poslancev), SMC (10 poslancev), Levica (devet poslancev), NSi (sedem poslancev), Stranka AB (pet poslancev) in DeSUS (pet poslancev). Neuradni izidi tudi kažejo, da se je v parlament po dolgih letih vrnila stranka Zmaga Jelinčiča SNS.



image
Zemljevid prikazuje, v katerih volilnih okrajih je največ glasov dobila katera stranka. Očitno je, da je v velikem delu Slovenije zmagala SDS. Levica je dobila največ glasov v delih Ljubljane, Šarec pričakovano v Kamniku in okolici. SD pa je največ glasov med vsemi strankami prejela v Piranu, Laškem in Hrastniku. FOTO: DVK


Razdelitev poslanskih mest kaže, da bo sestavljanje vladne koalicije izjemno težko. Janša je v odzivu dejal, da je SDS odprta za sodelovanje, pogajanja in koalicije. A po drugi strani stranke, ki so zasedle mesta za SDS poudarjajo, da z Janšo v koalicijo ne gredo. Oči so zdaj uprte tudi v predsednika države Boruta Pahorja, ki je ob oddaji svojega glasu na volišču napovedal, da bo že v začetku tedna na neformalen pogovor povabil relativnega zmagovalca volitev. Kot je še dejal Pahor, si želi, da bi Slovenija hitro dobila novo vlado.

Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. O mandatarju morajo odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonsko določene roke je pričakovati, da bodo poslanci o mandatarju glasovali konec julija, natančneje med 26. in 30. julijem.
Novi sklic parlamenta se bo sicer na ustanovni seji predvidoma sestal 22. ali 23. junija, nato bo na potezi Pahor, ki bo predlagal kandidata za novega mandatarja. To mora narediti najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji. Po neuradnih podatkih bo Pahor posvetovanja opravil med 2. in 5. julijem, kandidata pa bo moral državnemu zboru predvidoma predlagati do 23. julija.

Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo treba počakati še osem dni, do 11. junija, ko bodo glasovom prišteli še glasovnice iz tujine. Državna volilna komisija mora uradne izide razglasiti do 19. junija, po neuradnih podatkih pa bo to storila prej in bo poročilo o izidu volitev 15. junija predala predsedniku republike Borutu Pahorju.


Sicer so tudi vzporedne volitve so pokazale na zmago SDS, sledijo pa LMŠ, SMC, Levica in SD. 





Podatki o volilni udeležbi kažejo na 51,97-odstotno volilno udeležbo, kar je le malenkost več kot pred štrimi leti. Takrat je bila 51,73-odstotna.


177 domnevnih kršitev volilnega molka


V soboto ob polnoči se je pred parlamentarnimi volitvami uradno končala volilna kampanja in začel se je volilni molk. V tem času je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce nagovarjala h glasovanju za enega od kandidatov. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka do zaključka danes ob 19. uri prejela 177 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.

Inšpektorat za notranje zadeve na podlagi prejetih obvestil obravnava 66 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. Za 111 obvestil so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka oziroma so se nanašala na zadeve, ki so že v obravnavi, je zapisano na spletni strani ministrstva. Ostalih 66 prijav pa obravnava inšpektorat za notranje zadeve. Največ (17) obravnavnih zadev se nanaša na prijave glede objav na družbenih omrežjih, sledijo prijave glede deljenja volilne propagande (14). Danes so prejeli tudi devet obvestil o prejetih sms sporočilih.

Na zadnjih državnozborskih volitvah je bilo prijav domnevnih kršitev volilnega molka več, kar 304, obravnavali pa so 244 prijav.


Visoke kazni za kršitelje
Na ministrstvu je dežurna služba sprejemala podatke državljanov o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 700 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.


image
 Janez Janša na volišču v Šentilju pri Velenju. FOTO: Jure Eržen


image
Marjan Šarec je na volišču v Šmarci oddal svoj glas. Na njegovi levi strani je hčerka, ki pa volilne pravice še nima. FOTO: Leon Vidic


image
Karl Erjavec, prvak Desusa, na voliššču Naklo. FOTO: Blažž Samec


image
Poslanec in kandidat stranke Levica Luka Mesec na volišču v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik


image
Miro Cerar je volil v gasilskem domu na Cesti v Log. FOTO: Blaž Samec


Po Sloveniji je bilo odprtih več kot 3300 volišč, na katerih je 1,7 milijona volivnih upravičencev osmič v zgodovini države izbiralo novo sestavo 90-članskega državnega zbora. V volilni kampanji je sodelovalo 25 strank, list in gibanj. Volilna kampanja, ki se je začela 4. maja, se je končala v petek, ko je nastopil volilni molk.

Tokratne predčasne volitve so potekale dober mesec manj kot štiri leta po zadnjih volitvah. Leta 2014 smo se Slovenci podeli na volitve na prav tako predčasnih volitvah 13. julija. Takrat je imelo pravico glasovati 1.713.067 volivcev.
Glasove je oddalo skupaj 886.124 volivcev, od tega je bilo 11.569 neveljavnih glasovnic.